Rovi pod starim Kranjem so iz nekdanjega zaklonišča prerasli v eno pomembnejših turističnih znamenitosti mesta. Lani jih je obiskalo približno 15.000 ljudi, ponudba pa danes združuje zgodovino, prireditve in raziskovanje človeške ribice.
Pod starim mestnim jedrom Kranja se skriva približno 1.300 metrov dolg sistem rovov, ki je v zadnjih letih dobil povsem novo vlogo. Nekoč so bili namenjeni predvsem zaščiti prebivalstva, danes pa so turistična znamenitost, prizorišče dogodkov in dom edinstvenega informacijskega centra SOS Proteus.
Po podatkih, predstavljenih ob obisku rovov, si jih je leta 2025 ogledalo približno 15.000 ljudi. Okoli 6.400 obiskovalcev so privabile tri večje prireditve, ki jih v rovih pripravlja Zavod za turizem in kulturo Kranj – Vinska pot, Noč čarovnic in Podzemlje skrivnosti. Približno 2.400 obiskovalcev se je odločilo za vodeni ogled, preostali pa za individualni obisk.
Od vojnega zaklonišča do turistične znamenitosti
Rovi so nastajali med drugo svetovno vojno, od leta 1940 naprej, najbolj intenzivno pa pravzaprav po letu 1944. Služili so kot zaklonišče, v njih pa je bila med vojno urejena tudi bolnišnica.
Na njihovo prvotno vlogo obiskovalce opozarja tudi današnja ureditev. V delu rovov, kjer je urejen Informacijski center SOS Proteus, so na stenah razstavljeni plakati, povezani z drugo svetovno vojno, ter reprodukcije časopisnih objav iz tistega obdobja. Tako tudi del rovov, ki je danes namenjen predvsem predstavitvi in raziskovanju človeške ribice, ohranja spomin na čas, zaradi katerega je podzemni sistem sploh nastal.
Zgodovinska vsebina je prisotna tudi drugod. Obiskovalci lahko med drugim doživijo simulacijo bombardiranja Kranja, predstavljena pa sta tudi zgodovina rovov med drugo svetovno vojno in del zgodbe arhitekta Josipa Slavca.
Posebnost je SOS Proteus
Pomemben korak v razvoju rovov je predstavljala vzpostavitev Informacijskega centra SOS Proteus, kjer obiskovalci spoznavajo človeško ribico in pomen čiste podzemne vode. Projekt je nastal v javno-zasebnem partnerstvu, Mestna občina Kranj pa je zagotovila začetna sredstva za potrebno opremo. Nadaljnje delovanje laboratorija se po besedah kranjskega župana Matjaža Rakovca trenutno financira iz vstopnin, zato dodatna sredstva občine za njegovo delovanje niso potrebna.
Projekt SOS Proteus je bil leta 2024 v Estoniji uvrščen med sto najbolj trajnostnih projektov na svetu. Prav trajnostne zgodbe Kranja bodo letos še dodatno izpostavljene, saj bo mesto med 27. in 29. oktobrom gostilo svetovni kongres Green Destinations, na katerem pričakujejo med 300 in 400 udeležencev iz približno 40 držav.
Vsi rovi še niso dostopni
Čeprav celoten sistem meri približno 1.300 metrov, je za individualne oglede trenutno na voljo približno 300 metrov rovov.
Za zdaj večjih novih vsebin v že urejenem delu ne načrtujejo. Na občini ocenjujejo, da je ponudba dobro razvita, veliko organizacijskega dela pa zahtevajo že obstoječe večje prireditve.
Razvoj podzemnih in okoliških turističnih točk pa s tem ni končan. Občina ima v načrtu urejanje kanjona Kokre, tudi območja enega od vhodov v rove. Po napovedih naj bi se urejanja tega dela lotili prihodnje leto, cilj pa je kanjon še bolj približati tako obiskovalcem kot prebivalcem Kranja.
