Gradnja, gnojenje, uporaba škropiv in parkiranje bi bili na vodovarstvenih območjih v Cerkljah in delu občine Kamnik podrobneje omejeni.
Za lastnike zemljišč na območju vodnih virov pod Krvavcem se pripravlja pomemben predpis. Predlog uredbe o vodovarstvenih območjih, ki ga je država objavila na portalu eDemokracija, določa meje zaščitenih območij in pravila ravnanja za 15 zajetij v občinah Cerklje na Gorenjskem in Kamnik.
Rok za oddajo pripomb javnosti se je iztekel 21. oktobra.
Voda za več gorenjskih občin
Čeprav se predpis nanaša predvsem na oskrbo Cerkelj na Gorenjskem, je njegov doseg širši. Vodni viri pod Krvavcem zagotavljajo pitno vodo tudi delom občin Komenda, Kranj, Šenčur in Vodice.
Med zajetji, ki jih uredba zajema, so Blate 1 in 2, drenažna zajetja in vrtina Ambrož, zajetje in vrtina Grad, spodnje in zgornje drenažno zajetje Krvavec ter vrtine Krvavec, Silak, izvir Davovec, Brezovški graben in Jagošci.
Območja bi razdelili na tri stopnje varovanja. Najstrožja pravila bi veljala na najožjem pasu neposredno okoli zajetij, milejša pa na širšem napajalnem območju.
Omejitve pri gradnji in prostorskem razvoju
Na najožjih in ožjih vodovarstvenih območjih bi bila prepovedana vzpostavitev novih ter širitev obstoječih poselitvenih območij, razen izjem, ki jih uredba posebej določi. To ne pomeni popolne prepovedi gradnje - dovoljenost posameznih objektov in pogoje zanje natančno določa posebna priloga.
Za nekatere nezahtevne in enostavne objekte so predvidene izjeme, ki pa vključujejo zahteve za preprečevanje onesnaženja podzemne vode.
Predlog posebej ureja globino gradbenih izkopov. Na najožjih in ožjih območjih bi morali biti izkopi pri gradnji najmanj dva metra nad najvišjo gladino podzemne vode. Za lastnike je dobra novica, da bi se postopki za pridobitev gradbenih dovoljenj, začeti pred uveljavitvijo uredbe, zaključili po dosedanjih predpisih.
Stroga pravila za kmetovanje
Predlagana pravila podrobno posegajo tudi na področje kmetijske dejavnosti. Na notranjih vodovarstvenih območjih bi bilo gnojenje kmetijskih zemljišč dovoljeno le na podlagi pisnega gnojilnega načrta, ki bi moral biti na zahtevo dostopen inšpektorju.
Na najožjem območju bi bilo prepovedano gnojenje z gnojnico, gnojevko in bioplinsko gnojevko, za uležan hlevski gnoj in mineralna gnojila pa so določene omejitve vnosa dušika.
Predlog prav tako prepoveduje preoravanje trajnega travinja, razen kadar je vključeno v kolobar, in zahteva celoletno pokritost kmetijskih zemljišč z zeleno odejo. Paša bi ostala dovoljena, vendar pod pogoji, ki preprečujejo uničevanje travne ruše in prekomerno kopičenje živalskih izločkov.
Za prilagoditev kmetijskega ravnanja je predvideno prehodno obdobje do 1. januarja 2028.
Parkiranje in gozdarska dela pod nadzorom
Na notranjih vodovarstvenih območjih bi bilo prepovedano parkiranje zunaj urejenih parkirnih površin. Izjeme vključujejo kmetijska in gozdarska dela na lastnih oziroma najetih zemljiščih, delo javnih služb ter intervencije. Gozdarske ceste zunaj najožjega vodovarstvenega območja bi ostale dostopne.
Gospodarjenje z gozdovi bi ostalo dovoljeno, vendar z zahtevo po uporabi tehnologije, ki čim manj poškoduje tla. Pri delu z mehanizacijo bi morali izvajalci uporabljati biološko razgradljiva olja. O gozdarskih delih na najožjem območju bi bilo treba vnaprej obvestiti izvajalca javne oskrbe s pitno vodo.
Kako preveriti, ali se uredba nanaša na vašo parcelo
Za vsakega lastnika je ključno, ali njegovo zemljišče spada v predlagano vodovarstveno območje in v kateri varstveni pas je uvrščeno.
Priloženi seznam parcel temelji na katastru nepremičnin iz julija 2026, pri čemer je v posamezno območje lahko vključen tudi samo del parcele.
Predlog predvideva označitev območij s tablami najpozneje v dveh letih po uveljavitvi uredbe, ograje okoli zajetij pa v enem letu. Za kršitve so predlagane globe za posameznike v višini od 400 do 1200 evrov. Dokončne obveznosti bodo znane po uradnem sprejetju uredbe.
