V Evropi stečajev skoraj dvakrat več kot leta 2021, pri nas le pet odstotkov
Naslovi o valu stečajev so se v zadnjih dveh letih vrstili, a številke povedo drugačno zgodbo. Slovenija je imela lani manj stečajev kot pred epidemijo, letos jih je še nekoliko manj, največ pa jih je bilo že leta 2018. V Nemčiji in Evropski uniji je slika ravno obratna.
Lani so sodišča v Sloveniji začela 1.052 stečajnih postopkov nad podjetji, samostojnimi podjetniki in drugimi poslovnimi subjekti. To je največ po letu 2020 in hkrati drugo leto zapored, ko je število zraslo. Tuje analize so Slovenijo zato uvrščale med rekorderke: bonitetna hiša Coface je izračunala, da so se insolvenčni postopki pri nas leta 2024 povečali za 32 odstotkov, kar je bilo največ v srednji in vzhodni Evropi, lani pa za 13 odstotkov, kar je bilo drugo mesto za Poljsko.
Odstotki so visoki, ker smo začeli z zelo nizke točke. Če pogledamo celotno sliko in Slovenijo postavimo ob bok drugim državam, je zgodba precej drugačna.
Evropa skoraj dvakrat, mi pet odstotkov
Banka Slovenije je v aprilskem pregledu gospodarskih gibanj primerjala podatke Eurostata. Glede na leto 2021 je bilo stečajev lani pri nas za 5,1 odstotka več. V Nemčiji jih je bilo v istem času za 72,8 odstotka več, v vsej Evropski uniji pa za 86,5 odstotka, torej skoraj dvakrat toliko.
Leto 2021 je pri tem nekoliko zavajajoče izhodišče. V času epidemije so države podjetja držale nad vodo s pomočmi in odlogi kreditov, Nemčija je celo začasno odložila dolžnost podjetij, da ob insolventnosti predlagajo stečaj. Stečajev je bilo zato povsod manj, kot bi jih bilo sicer, in del rasti v Evropi je le vračanje na staro raven.
Zato je bolj poštena primerjava s časom pred epidemijo. Tudi ta je za Slovenijo ugodna. Glede na povprečje let od 2015 do 2019 je bilo stečajev lani pri nas 14 odstotkov manj, v Nemčiji 17,4 odstotka in v Evropski uniji 24,3 odstotka več.
Vrh je bil leta 2018
Po podatkih AJPES, ki jih zbira od leta 2009, je bilo največ stečajev leta 2018, ko so sodišča začela 1.384 postopkov. Med letoma 2014 in 2020 jih je bilo vsako leto več kot 1.100. Potem je število vztrajno padalo in leta 2023 doseglo 872, najmanj po letu 2012. Lani jih je bilo 1.052, kar je še vedno četrtina manj kot na vrhu.
Rast zadnjih dveh let je torej predvsem vračanje z najnižje točke. Bojan Ivanc z Gospodarske zbornice je lani opozoril, da surova rast števila stečajev ob hkratni rasti števila podjetij »ne pomeni veliko«. Podjetij je namreč vsako leto več: letno poročilo je lani oddalo 73.803 družb, skoraj dva odstotka več kot leto prej.
Letos jih je celo manj
Od januarja do septembra letos je bilo začetih 782 stečajev, lani v istem času 804, kar je 2,7 odstotka manj. Med podjetji je razlika podobna, 696 proti 713. Največ stečajev je bilo marca, 110, najmanj septembra, le 60.
Ena številka pa letos izstopa. Prisilnih likvidacij je bilo do septembra 88, lani v istem času 37. Sodišče jo začne, ko družba ne izpolnjuje več pogojev za obstoj, na primer ostane brez poslovodje. Ta postopek je pogosto le predstopnja stečaja: od 57 prisilnih likvidacij, ki so jih sodišča končala lani, se jih je 49 končalo tako, da se je začel stečaj. Del letošnjih likvidacij se bo torej v statistiki stečajev pokazal šele v prihodnjih mesecih.
Polovica na ljubljanskem sodišču. Največ stečajev v gradbeništvu.
Skoraj vsak drugi stečaj podjetja v državi se začne na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki je pristojno tudi za okoliške občine. Lani je prejelo 528 predlogov za stečaj pravnih oseb, kar je 48 odstotkov vseh v državi. Sodišča sicer prejmejo nekaj več predlogov, kot je nato začetih postopkov, ker jih del zavržejo. V prvi polovici letošnjega leta je ljubljansko sodišče prejelo 270 predlogov, kar je enak tempo kot lani.
Delež je nekoliko večji od deleža podjetij, ki jih ima osrednjeslovenska regija, 43 odstotkov. Kdo propada, pa se ne razlikuje od preostale države.
Na seznamu ljubljanskega sodišča prevladujejo majhne družbe z omejeno odgovornostjo, največ gradbenih, prevozniških in gostinskih. Gradbeništvo je bilo lani četrtina vseh stečajev v državi.
Zakaj pri nas ni vala
Banka Slovenije v poročilih o finančni stabilnosti poudarja, da so slovenska podjetja razmeroma dobro kapitalizirana in malo zadolžena. Izpostavljenost bank do podjetij v stečaju je junija znašala 90 milijonov evrov, le 0,6 odstotka vseh posojil podjetjem. Oktobra je kreditno tveganje ocenila kot stabilno, slabe terjatve bank do podjetij pa so po njenih podatkih zgoščene pri nekaj velikih podjetjih in niso razpršene po vsem gospodarstvu.
To ne pomeni, da pritiskov ni.
Gospodarska zbornica je februarja ocenila, da okoli 16.000 podjetij s 66.000 zaposlenimi po zvišanju minimalne plače ustvari manj dodane vrednosti na zaposlenega, kot jih stane delavec z minimalno plačo.
Najbolj izpostavljeni so gostinstvo, specializirana gradbena dela, varovanje in vzdrževanje stavb. Skoraj polovica gradbincev visoke stroške materiala in dela navaja med glavnimi omejitvami poslovanja.
Celoletne številke za letos bo AJPES objavil v začetku februarja. Za zdaj kažejo, da bo leto 2026 podobno lanskemu, daleč pod vrhom iz leta 2018.
