Pokojninska reforma velja od januarja. Pogoji za upokojitev bodo še dve leti enaki, pokojnine pa se že računajo drugače.
Novela pokojninskega zakona velja od 1. januarja. Državni zbor jo je sprejel lani septembra, referenduma ni bilo, ker je Delavska koalicija namesto potrebnih 40 tisoč zbrala okoli 11 tisoč podpisov. Kdor se upokoji letos ali prihodnje leto, bo pogoje izpolnjeval po starem, pokojnino pa dobil izračunano po novem.
V letih 2026 in 2027 velja isto kot doslej: 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali 65 let in vsaj 15 let zavarovalne dobe.
Od leta 2028 se obe meji vsako leto dvigneta za tri mesece, dokler leta 2035 ne dosežeta 62 in 67 let.
Kdor je pogoje izpolnil že do konca lanskega leta, se po pojasnilu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije lahko kadar koli upokoji po starih pravilih. Na zavodu sami dodajajo, da to verjetno ne bo izbira, saj so nova pravila za večino ugodnejša.
Sprememba, o kateri se je najmanj govorilo
Odmerni odstotek, torej delež osnove, ki ga dobite kot pokojnino, je za 40 let dobe od januarja 63,5 odstotka in bo do leta 2035 zrasel na 70. To je del reforme, ki so ga vsi opazili.
Manj se govori o osnovi. Zdaj se pokojnina računa iz 24 najugodnejših zaporednih let, od leta 2028 pa se bo to obdobje vsako leto podaljšalo za dve leti, do 40 let leta 2035.
V izračun bodo prišla tudi leta, ki jih danes nihče ne šteje, na primer prve plače ali obdobja brezposelnosti. Zakon sicer dovoli, da se pri 40 letih dobe izloči pet najslabših let, a kdor je imel dolga obdobja nizkih plač, bo to občutil.
Ali bo pokojnina na koncu višja ali nižja kot po starem, je zato odvisno od vsakega posameznika. Informativni izračun na portalu Moj eZPIZ je v tem primeru vreden več kot katerikoli članek.
Vprašanje kaj bo s predčasno upokojitvijo po letu 2034
Pri 60 letih se lahko upokoji tudi kdo, ki ima 40 let pokojninske dobe le skupaj z dokupom. Pokojnina se mu za vsak mesec do 65 let zniža za 0,3 odstotka, skupaj največ za 18 odstotkov, in to za vedno.
Odbitki se bodo do leta 2034 postopno zniževali na 0,1 odstotka na mesec, a hkrati se bo dvigovala starost, pri kateri je predčasna upokojitev sploh mogoča.
Kaj bo s predčasno upokojitvijo po letu 2034, iz zakona ni razvidno. Člena, ki jo urejata, veljata le do konca tistega leta, novih pravil zanjo pa zakon ne določa.
Za vse, ki bi se želeli predčasno upokojiti po letu 2034, je to pomembno vprašanje, na katero za zdaj ni odgovora.
Otroci in vojaški rok: Vsakega lahko porabite enkrat
Otroci znižajo starost, pri kateri se s 40 leti dobe brez dokupa lahko upokojite, in sicer za šest mesecev pri enem otroku, 16 pri dveh, 26 pri treh, 36 pri štirih in 48 mesecev pri petih ali več.
Ženske se tako letos lahko upokojijo najprej pri 56 letih, moški pri 58. Za ženske se bo ta meja do leta 2035 dvignila na 58 let.
Pravico ima mati, oče le, če je bil z otrokom doma na nadomestilu dlje kot ona. Šteje vsak rojen ali posvojen otrok z državljanstvom Evropske unije.
Kdor otroka ne porabi za nižjo starost, ga lahko za višjo pokojnino: vsak prinese 1,6 točke odmernega odstotka, brez omejitve števila otrok, ki je prej veljala pri treh.
Mati dveh otrok, ki se upokoji s 40 leti dobe prihodnje leto, dobi 66,7 namesto 63,5 odstotka osnove. Kdor je že dopolnil 60 let, mu nižja starost tako ali tako ne koristi več.
Z vojaškim rokom je podobno. Starost zniža za dve tretjini trajanja služenja, a najprej na 58 let, ali pa zviša odmerni odstotek, za 0,8 do 2 točki, odvisno od dolžine. Po novem to velja tudi za ženske, ki so služile.
Ena podrobnost lahko kasneje stane denar. Kdor po 1. januarju letos prvič uveljavi kakšno pravico, lahko otroke in vojaški rok pozneje porabi le za isti namen kot prvič.
Sindikat Zveze svobodnih sindikatov Slovenije opozarja, da kot prva pravica lahko šteje že izplačilo dela pokojnine ob delu, kar marsikdo ne bo pričakoval. Preden kaj vložite, je vredno vprašati Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Starost se zniža tudi tistim, ki so začeli delati pred 18. letom, za vse obdobje zavarovanja pred tem, najprej na 57 let pri ženskah in 58 pri moških.
Poklicno zavarovanje in dokup
Kdor dela na zelo težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih ali na takih, kjer po določeni starosti dela ni več mogoče uspešno opravljati, je vključen v obvezno poklicno zavarovanje. Prispevke zanj plačuje delodajalec v sklad pri Kapitalski družbi.
Februarja je bilo vanj vključenih nekaj več kot 51 tisoč ljudi. Iz sklada dobijo poklicno pokojnino, ki se lahko začne že med 52. in 56. letom, odvisno od zahtevnosti dela, in traja do običajne pokojnine. Vsaka štiri leta v tem zavarovanju štejejo kot pet let dobe, a le za izpolnitev pogojev, ne za višino.
Manjkajoča leta je mogoče dokupiti, po novem največ tri, prej je bilo pet. Leto stane okoli 7900 evrov, tri leta skoraj 24 tisoč. Za ta denar dobite višjo pokojnino ali predčasno upokojitev z odbitki. Pogoja 40 let brez dokupa, ki odpira pot do pokojnine pri 60 letih brez odbitkov, z dokupom ne izpolnite.
Glavna dilema starostnikov: Ostati v službi ali ne
Najbolj zanimiva sprememba je za tiste, ki bi radi delali dlje. Kdor ima 40 let dobe brez dokupa in ostane v službi, mu vsakih šest mesecev dela prinese 1,5 točke višji odmerni odstotek, največ tri leta, torej do devet točk.
Prej je to veljalo le za tiste, ki so imeli tudi 60 let. Zdaj si bonus nabira tudi nekdo, ki je začel delati pri 18 letih in ima 40 let dobe pri 58.
Na primeru pokojninske osnove 2000 evrov: starostna pokojnina s 40 leti dobe znaša 1.270 evrov bruto, predčasna z odbitkom 1041, s tremi leti dodatnega dela pa 1450 evrov.
Kdor izpolni pogoje za starostno pokojnino in dela naprej polni delovni čas, lahko ob plači dobiva še 40 odstotkov pokojnine, tri leta, potem 20 odstotkov. Reforma tega ni spremenila. Na papirju je ugodno, v praksi manj, kot se sliši. Pri pokojnini tisoč evrov to pomeni 400 evrov bruto in okoli 354 neto na mesec, a ker se znesek prišteje k plači, pri letni dohodnini praviloma sledi doplačilo.
Po izračunu, ki ga je avgusta objavil Svet24, se pri pokojnini 1600 evrov takšno delo v primerjavi z upokojitvijo in občasnim delom skoraj ne izplača. Za tiste z le pogoji za predčasno pokojnino te možnosti ni, izplačilo pa ni samodejno, zahtevo je treba vložiti na ZPIZ.
Delo v pokoju
Upokojenci lahko prek začasnega in občasnega dela delajo do 85 ur na mesec in zaslužijo do 17.782,56 evra bruto na leto, ne da bi se jim pokojnina zmanjšala. Pri avtorskih in podjemnih pogodbah omejitev ni. Kdor se znova zaposli za polni čas, mu pokojnina miruje, kdor dela skrajšano, dobi del pokojnine: pri štirih urah na dan polovico in v prvih treh letih še petino zraven.
Povprečna starostna pokojnina je bila julija 962 evrov neto, pri tistih s 40 leti dobe ali več 1184 evrov.
Razlike med posameznimi izbirami, ki jih opisujemo zgoraj, so pri takšnih zneskih lahko tudi nekaj sto evrov na mesec, in to za vse življenje. Zato se pred odločitvijo splača vprašati ZPIZ in ne soseda, ki se je upokojil pred dvema letoma po drugih pravilih.
