Na Triglav ni treba vedno po najkrajši ali najbolj obiskani poti. Fotograf Jaka Ivančič je predstavil svojo tridnevno krožno pot, ki pohodnika iz doline Zadnjice prek Kriških podov, Bovškega Gamsovca in Planike pripelje na vrh Slovenije.
Triglav vsako leto privabi množice planincev, večina pa se na najvišjo slovensko goro odpravi po dobro znanih poteh iz doline Krme, Kota, Vrat ali z območja Pokljuke. Fotograf Jaka Ivančič je predstavil nekoliko drugačen način, kako v treh dneh doživeti Triglav in velik del osrčja Julijskih Alp.
Namesto hitrega vzpona in sestopa je izbral tridnevno krožno turo z začetkom in koncem v dolini Zadnjice. Na poti je obiskal Kriška jezera, se ob sončnem vzhodu povzpel na Bovški Gamsovec, prenočil na Planiki in zadnji dan prve sončne žarke pričakal na vrhu Triglava.
Prvi dan do Kriških podov
Ivančič je pot začel v dolini Zadnjice. Prvi dan ga je čakal približno triurni popoldanski vzpon do Pogačnikovega doma na Kriških podih, ki stoji na nadmorski višini 2.050 metrov.
Med vzponom je obiskal tudi Spodnje Kriško jezero. Prvo noč je nato preživel v Pogačnikovem domu in se pripravil na precej zahtevnejše nadaljevanje poti.
Sončni vzhod na Bovškem Gamsovcu in dolg dan do Planike
Drugi dan se je začel zgodaj zjutraj z vzponom na 2.392 metrov visoki Bovški Gamsovec. Na vrh se je povzpel ob sončnem vzhodu, nato pa sestopil proti prelazu Luknja.
Od tam ga je čakal dolg vzpon proti Doliču in nadaljevanje poti do Doma Planika pod Triglavom na nadmorski višini 2.401 meter. Tam je prenočil pred glavnim ciljem tridnevne ture.
Ob 3.30 proti vrhu Triglava
Zadnji dan je Ivančič začel še pred sončnim vzhodom. Iz Planike je proti vrhu Triglava krenil ob 3.30 in 2.864 metrov visoki vrh dosegel pravočasno, da je z najvišje slovenske gore opazoval prve sončne žarke.
Za sestop je izbral slikovito Kugyjevo pot. Pot ga je vodila mimo Triglavske škrbine in Doliča ter nato nazaj v dolino Zadnjice, kjer je po treh dneh sklenil krožno visokogorsko potovanje.
Čudovita, a nikakor lahka pot
Čeprav fotografije s poti prikazujejo enega najlepših delov Julijskih Alp, Ivančič opozarja, da opisane ture ne gre podcenjevati.
Pot zahteva dobro telesno pripravljenost, ustrezno planinsko opremo in zadostno količino vode. Zaradi možnosti padajočega kamenja je nujna tudi uporaba čelade, za izpostavljene in zavarovane dele poti, zlasti pri vzponu na Triglav s Planike, pa priporoča uporabo samovarovalnega kompleta.
Tridnevna krožna pot je tako predvsem alternativa za izkušene planince, ki jim ni pomemben le prihod na vrh Triglava. Povezuje številne znamenite kotičke Julijskih Alp in omogoča, da pohodnik najvišjo slovensko goro doživi kot del daljše visokogorske poti.
