Tine Radinja, župan Škofje Loke: Potrebovali bi od 400 do 500 stanovanj

Škofja Loka je ena najhitreje razvijajočih se gorenjskih občin, a jo hkrati čakajo številni izzivi. Pomanjkanje stanovanj, prometne obremenitve, dokončanje popoplavne sanacije in nadaljnji razvoj gospodarstva bodo v prihodnjih letih krojili razvoj mesta. 

O aktualnih projektih, turističnih rezultatih in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali z županom Tinetom Radinjo.

Stanovanjska problematika je trenutno ena najbolj perečih tem v slovenskih občinah. Kako se z njo spopadate v Škofji Loki?

»Škofja Loka je zelo priljubljeno mesto za življenje. Ljudje želijo živeti tukaj, kar se kaže tudi v velikem povpraševanju po stanovanjih. Na občini ocenjujemo, da bi že danes potrebovali med 400 in 500 novih stanovanj zgolj za občane, ki v Škofji Loki že živijo, vendar bi si želeli drugačnega ali večjega stanovanja.«

»V prihodnjih letih se obeta več pomembnih stanovanjskih projektov. Med njimi so gradnja na Kapucinskem predmestju, razvoj območja ob Kidričevi cesti, nova stanovanjska območja nad Plevno ter na Grencu.

Ob tem pa se že vrsto let srečujemo z veliko težavo. V občini imamo več zemljišč, ki so po prostorskih aktih namenjena večstanovanjski gradnji, vendar ostajajo neizkoriščena. Nekateri podrobni občinski prostorski načrti so stari že več kot petnajst let, lastniki pa se še vedno niso odločili niti za prodajo niti za gradnjo. Takšna zemljišča ostajajo prazna, hkrati pa otežujejo odpiranje novih razvojnih območij.

Naš cilj je predvsem razvoj na površinah, ki so bile že prej namenjene drugi dejavnosti oziroma so bile degradirane. Takšna pozidava je z vidika prostora bistveno bolj smiselna kot širjenje mesta na nova območja.

Seveda nastajajo tudi manjši projekti individualnih hiš, predvsem v Retečah in drugih delih občine, vendar si želimo predvsem več kakovostnih večstanovanjskih objektov.«

Koliko novih občinskih oziroma javnih stanovanj lahko občani pričakujejo v prihodnjih letih?

»Na področju javnih najemnih stanovanj imamo zelo jasen cilj. Občinski fond želimo vsako leto povečati za približno pet stanovanj.«

»To dosegamo z nakupi stanovanj, prenovami obstoječih objektov in drugimi oblikami pridobivanja stanovanj. Če bomo pri tem uspešni, bomo v prihodnjih dveh letih pridobili približno deset novih občinskih stanovanj.

Največji projekt pripravljamo na območju Novega sveta. Zemljišče smo kupili prav z namenom gradnje javnih najemnih stanovanj, projekt pa pripravljamo skupaj z republiškim stanovanjskim skladom.

V podobnem obdobju pričakujemo tudi nadaljevanje razvoja na območju stare tržnice na Kapucinskem predmestju. Pomembna novica je tudi izdano gradbeno dovoljenje za dom starejših občanov z varovanimi stanovanji, zato pričakujemo, da bo tudi ta projekt kmalu prešel v fazo gradnje.«

V katero smer se bo po vašem mnenju Škofja Loka v prihodnje najbolj širila?

»Prepričan sem, da mora biti razvoj usmerjen predvsem na območja, kjer je infrastruktura že zgrajena oziroma jo je mogoče kakovostno dopolniti.«

»Pomembno je, da imajo novi prebivalci v bližini šole, vrtce, trgovine, zdravstvene storitve in javni prevoz. Le tako lahko ustvarimo kakovostna soseska in zmanjšamo odvisnost od osebnega avtomobila.

Zato največ razvojnega potenciala vidimo na območju nekdanje vojašnice, nad Plevno, kjer sta predvideni še dve večji območji večstanovanjske gradnje, na Kamnitniku ter na Grencu.«

Na območju občine trenutno poteka več prometnih projektov. Katere bi posebej izpostavili?

»Najpomembnejši projekt je zagotovo obnova državne ceste skozi Sotesko. Na njeno dotrajanost in prometno nevarnost smo opozarjali vrsto let, zato nas veseli, da je projekt končno v izvedbi.«

»Če bo časovnica ostala nespremenjena, pričakujemo zaključek del sredi prihodnjega leta.

Poleg obnove ceste je zelo pomembna tudi nova kolesarska povezava, ki bo omogočila bistveno varnejšo povezavo Selške doline s Škofjo Loko.

Država pripravlja tudi državno kolesarsko povezavo skozi Poljansko dolino proti Žirem. Gre za projekt, ki bo potekal v več fazah, vendar bo pomembno prispeval k razvoju trajnostne mobilnosti.

Za Škofjo Loko pa dolgoročno ostaja najpomembnejša prometna investicija ureditev Trata–Meja. Gre za državni projekt, ki bo bistveno razbremenil promet proti Kranju in Ljubljani ter izboljšal prometne razmere za številne prebivalce občine.«

Veliko slovenskih zgodovinskih mestnih jeder se sooča s praznimi poslovnimi prostori. Kakšne so razmere v Škofji Loki?

»Staro mestno jedro je srce Škofje Loke, zato mu namenjamo veliko pozornosti. V zadnjih letih smo zaključili obsežno prenovo javnih površin, danes pa že opažamo zelo pozitivne učinke.

Na trgih se zadržuje več ljudi, prireditve so bolje obiskane, povečuje se tudi število turistov. Želimo si, da bi bilo mestno jedro predvsem prostor vsakodnevnega življenja, ne pa zgolj kulisa za obiskovalce.«

»Samo urejen javni prostor seveda ni dovolj. Zato že več let sodelujemo tudi z najemniki in lastniki poslovnih prostorov. Občina ponuja subvencije najemnin, različne razvojne spodbude in spodbuja povezovanje ponudnikov. Prepričan sem, da tudi zaradi tega ostaja mestno jedro živahno in privlačno.«

Poleg prenove mestnega jedra veliko vlagate tudi v turizem. Kaj trenutno najbolj privablja obiskovalce v Škofjo Loko?

»Letošnje številke so zelo spodbudne. Po prvih mesecih leta beležimo približno 20-odstotno rast turističnih prihodov. Če se bo ta trend nadaljeval, bo letošnja sezona ena najboljših doslej.

Največja prednost Škofje Loke ostaja njena bogata kulturna dediščina. Obiskovalce privabljajo staro mestno jedro, Loški grad, dediščina Škofjeloškega pasijona ter številni kulturni dogodki skozi vse leto.

Vedno večji pomen pa ima tudi aktivni turizem. Številni obiskovalci pridejo zaradi pohodništva, kolesarjenja ali preprosto zato, da se sprehodijo po mestu, obiščejo kavarne in uživajo v prijetnem vzdušju. Prav v poletnih mesecih je zato mestno jedro še posebej živahno.«

Iz katerih držav prihaja največ turistov?

»Če govorimo o gostih, ki v Škofji Loki tudi prenočujejo, prevladujejo tujci. Največ jih prihaja iz Španije, Francije in Nemčije.

Seveda pa imamo tudi veliko dnevnih obiskovalcev iz Slovenije. Ti običajno pridejo na enodnevni izlet, na ogled starega mestnega jedra ali na rekreacijo v okoliških hribih in dolinah.«

Škofja Loka nima mestnega bazena, ima pa dolgo tradicijo kopanja v obeh Sorah. Ali občina razmišlja o nadaljnjem razvoju kopališča v Puštalu?

»Naravna kopališča ob Selški in Poljanski Sori imajo v Škofji Loki več kot stoletno tradicijo. Generacije domačinov so poletja preživljale ob rekah, zato gre za pomemben del identitete našega mesta.

Čeprav območji nimata statusa uradnih kopalnih voda, občina vsako leto naroči analize kakovosti vode. Rezultati kažejo, da je Selška Sora praviloma primerna za kopanje, medtem ko je kakovost vode v Poljanski Sori nekoliko bolj odvisna od vremenskih razmer. Po močnejših padavinah lahko pride do večjih obremenitev, predvsem zaradi vplivov iz zaledja.

Kljub temu ostajajo številne kopalne točke ob obeh Sorah zelo priljubljene. Med njimi ima posebno mesto prav Puštal, kjer se ljudje kopajo že desetletja.«

»Na občini si že več let prizadevamo, da bi območje pridobilo status uradnega kopalnega območja. Pri tem za zdaj še nismo bili uspešni, predvsem zaradi zahtev državnih postopkov in predpisanih meril. Kljub temu od tega cilja ne odstopamo.

Razvoj območja je povezan še z dvema pomembnima dejavnikoma. Prvi je zasebno lastništvo zemljišč nekdanjega kopališča, drugi pa načrtovani protipoplavni ukrepi, zaradi katerih država vodi postopke pridobivanja zemljišč. Ko bodo ti zaključeni, bodo tudi možnosti za nadaljnji razvoj območja precej jasnejše.

Po mojem mnenju si Puštal zasluži, da ponovno postane urejeno in prepoznavno naravno kopališče, vendar bo za to potrebno sodelovanje vseh deležnikov.«

Ravno ste omenili protipoplavne ukrepe. Tri leta po katastrofalnih poplavah leta 2023 – kako daleč je danes sanacija?

»Pomembno je ločiti med sanacijo posledic poplav in protipoplavnimi ukrepi.

Kar zadeva sanacijo škode, smo v občini opravili veliko večino dela. Poplave so poškodovale ali odnesle 24 mostov. Do danes smo jih obnovili oziroma zgradili na novo že 23. Za zadnjega, ki bo povezoval Suho in Hosto, smo pridobili gradbeno dovoljenje, začetek gradnje pa načrtujemo v kratkem.

Ostaja še nekaj sanacij gozdnih cest in posameznih plazov, ki sicer niso neposredno povezani z vsakodnevnim življenjem občanov, vendar želimo tudi te projekte zaključiti v približno letu dni.

Druga zgodba pa so protipoplavni ukrepi. Tam je investitor država. Čakamo predvsem zaključek postopkov pridobivanja zemljišč. Brez tega gradnja zaščitnih ureditev ne more steči. Verjamem, da si prebivalci po izkušnji iz leta 2023 zaslužijo, da se ti projekti čim prej premaknejo iz načrtov v izvedbo.«

Škofja Loka je znana po močnih podjetjih in industrijski tradiciji. Kako vidite nadaljnji razvoj gospodarske cone Trata?

»Na podjetja, ki delujejo v Škofji Loki, smo lahko upravičeno ponosni. Večina največjih gospodarskih družb deluje na območju Trate oziroma ob Kidričevi cesti, kjer se je skozi desetletja razvilo eno najpomembnejših gospodarskih območij na Gorenjskem.

Prepričan sem, da so bile dosedanje širitve gospodarske cone pomembna podlaga za razvoj podjetij. Številna so v tem času posodobila proizvodnjo, razvila nove programe in povečala svojo konkurenčnost.

Danes pa smo pred novim razvojnim obdobjem. Če želimo, da bodo podjetja še naprej vlagala, ustvarjala nova delovna mesta in razvijala sodobne tehnologije, jim moramo omogočiti tudi ustrezen prostor za razvoj.«

»To pomeni dodatna razvojna zemljišča, kakovostno komunalno infrastrukturo in zanesljivo energetsko oskrbo. Ob tem veliko pozornosti namenjamo tudi trajnostnemu razvoju. Gospodarske cone morajo biti pripravljene na učinkovitejšo rabo energije, uporabo obnovljivih virov in okolju prijaznejše proizvodne procese.

V zadnjih letih na tem področju zelo dobro sodelujemo z največjimi podjetji v občini. Verjamem, da bomo tudi v prihodnje skupaj iskali rešitve, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj gospodarstva.«

Jeseni bodo lokalne volitve. Boste ponovno kandidirali za župana?

»Da. Skupaj z ekipo smo sprejeli odločitev, da nadaljujemo začrtano pot, zato bom ponovno kandidiral za župana.

Ko smo prevzeli odgovornost za vodenje občine, smo pripravili razvojno vizijo za desetletno obdobje. Danes smo približno na polovici tega procesa in že pripravljamo usmeritve za naslednjih deset let razvoja Škofje Loke.

Veseli me, da smo v zadnjih letih številne pomembne odločitve sprejemali v dialogu in ob širokem soglasju. Takšen način dela želimo ohraniti tudi v prihodnje, saj verjamem, da je sodelovanje ključ do uspešnega razvoja občine.«

Katere projekte bi izpostavili kot najpomembnejše v prihodnjem mandatu?

»Med največjimi projekti je zagotovo nova knjižnica. Gre za eno najpomembnejših naložb na področju družbene infrastrukture, ki jo občina načrtuje v prihodnjih letih.

Ob tem želimo bistveno pospešiti tudi umeščanje projektov v prostor. Dolgotrajni postopki danes pogosto predstavljajo največjo oviro pri razvoju občin. Zaradi njih se zamikajo stanovanjski projekti, gospodarske investicije in gradnja pomembne javne infrastrukture.

Naš cilj je, da novi prostorski akti omogočijo razvoj tako občanom kot podjetjem. Če želimo ostati razvojno uspešna občina, moramo postopke poenostaviti in pospešiti.

Veliko pričakujemo tudi od državnih projektov. Med njimi so prometna ureditev Trata–Meja, nadaljnji razvoj železniške infrastrukture, nadgradnja železniške postaje ter drugi projekti, ki bodo pomembno izboljšali prometno dostopnost Škofje Loke.

Stanovanjska gradnja, promet, javna infrastruktura in razvoj gospodarstva bodo tudi v prihodnjih letih ostali ključni stebri razvoja občine.«

Kakšno Škofjo Loko si želite ob koncu prihodnjega mandata?

»Predvsem si želim, da bi Škofja Loka ostala občina, v kateri znamo sodelovati.

V zadnjih letih se je pokazalo, da lahko občina, javni zavodi, šole, društva, podjetja in številni posamezniki skupaj uresničijo tudi zelo zahtevne projekte. Prav to sodelovanje je po mojem mnenju ena največjih prednosti Škofje Loke.

Želim si, da bi tudi v prihodnje ostali razvojno usmerjena občina, kjer bodo ljudje želeli živeti, ustvarjati in razvijati svoje ideje. Hkrati želim, da ostanemo občina z visoko kakovostjo življenja, dobrimi možnostmi za delo, podjetništvo, kulturo, šport in preživljanje prostega časa.

Če bomo znali ohraniti kulturo dialoga in sodelovanja, sem prepričan, da bomo lahko uspešno uresničili tudi največje razvojne projekte, ki so pred nami.«