Hrvaški Kaufland je prejel visoko kazen, ki se podjetju zdi prevelika.
Hrvaška Agencija za varstvo konkurence je trgovsko verigo Kaufland Hrvaška kaznovala s 300 tisoč evri zaradi hujših kršitev zakona o prepovedi nepoštenih trgovskih praks v verigi preskrbe s hrano, poroča portal Jutranji.
Slovenci v trgovini radi kupujejo
Gre za eno največjih trgovskih verig na Hrvaškem, kjer nakupujejo tudi številni slovenski potrošniki, zlasti v obmejnih krajih in turističnih destinacijah.
Po ugotovitvah agencije je družba izkoriščala svojo močno pogajalsko pozicijo ter dobaviteljem kmetijskih in prehrambnih izdelkov vsiljevala nepoštene poslovne prakse na več različnih načinov.
Med drugim naj bi podjetje z enim od dobaviteljev sklenilo pogodbo, na podlagi katere je zaračunavalo storitve, ki v času plačila še niso bile opravljene, oziroma storitve, ki sploh niso bile izvedene.
V drugem primeru je dobavitelju zaračunalo stroške oglaševanja, ki ga je izvedlo samo, brez njegove izrecne pisne zahteve in brez objektivne ter razumne podlage za določitev plačila.
Agencija je ugotovila tudi, da je Kaufland enemu od dobaviteljev za hitro pokvarljive kmetijske in prehrambne izdelke plačeval z zamudo, ki je presegala zakonsko določen 30-dnevni rok.
Kazen tudi zaradi predhodnih kršitev
Pri določitvi višine globe je agencija za varstvo konkurence upoštevala težo, obseg, trajanje in posledice kršitev za dobavitelje, pa tudi oteževalne okoliščine.
»Agencija za varstvo konkurence je kot oteževalno okoliščino posebej upošteval dejstvo, da je bil Kauflandu s strani agencije že leta 2020 s pravnomočno odločbo izrečen denarni ukrep zaradi ugotovljenega vsiljevanja nepoštenih trgovskih praks.
Ena od teh nepoštenih praks je bila zaračunavanje storitve, ki ni bila opravljena, torej gre za istovrstno določbo zakona, katere kršitev je bila ugotovljena tudi v tem upravnem postopku. Poleg tega je bilo v tem postopku ugotovljeno, da je Kaufland svojim dobaviteljem vsiljeval še dve nepošteni trgovski praksi, kar po oceni agencije kaže, da predhodno izrečena globa ni dosegla želenega preventivnega učinka,« so zapisali v agenciji.
Namen ni kaznovanje, temveč zaščita poštenih praks
Na agenciji poudarjajo, da namen postopka ni zgolj kaznovanje podjetja, ampak predvsem zaščita poštenih odnosov v prehranski verigi.
»Cilj ni kazen sama po sebi, temveč vzpostavitev, zagotavljanje in zaščita poštenih trgovskih praks, saj se lahko le s takšnimi praksami zaščitijo vsi udeleženci v verigi preskrbe s kmetijskimi in prehrambnimi proizvodi,« so pojasnili.
