Rozmaričevi že od leta 2013 dokazujejo, da so zdrava tla lahko temelj ekološke kmetije.
Tak način kmetovanja podpira tudi Skupna kmetijska politika. V Strateškem načrtu SKP 2023–2027 je ekološkemu kmetovanju namenjena intervencija IRP19 – Ekološko kmetovanje, ki podpira ohranjanje ekološkega kmetovanja in preusmerjanje vanj.
Njen namen je spodbujati naravi prijazno kmetovanje, ki prispeva k rodovitnosti tal, varovanju voda, biotski raznovrstnosti in varovanju okolja.
Ekološka kmetija Rozmarič leži na prleški ravnici ob zadnjem delujočem mlinu na reki Muri. Na kmetiji danes živi in dela že peta generacija družine Rozmarič, ki svojo pridelavo temelji na ekološkem kmetovanju, skrbi za rodovitna tla in odgovornem ravnanju z naravnimi viri.
Kot pojasnjuje Uroš Rozmarič, so pretežno poljedelska kmetija. Trenutno obdelujejo 28 hektarjev zemlje, ob poljedelstvu pa imajo tudi osem krav dojilj.
Leta 2013 so izbrali ekološko pot
Za ekološko kmetovanje se je družina odločila leta 2013. Odločitev je sprejel Urošev oče Mihec Rozmarič, njen glavni razlog pa je bil zelo preprost - zemlje in sebe ni želel več obremenjevati z uporabo sintetičnih sredstev.
Družina se je zato usmerila v sonaravnejši način pridelave hrane in skrb za zdrava, živa ter rodovitna tla.
V ospredju so zdrava in živa tla
Na kmetiji ne uporabljajo sintetičnih škropiv in gnojil.
Za rodovitnost tal skrbijo s kolobarjenjem, ozelenitvami, plitvim oranjem, podrahljevanjem in setvijo avtohtonih sort. Vse bolj se usmerjajo tudi v biodinamično kmetovanje, pri katerem bodo uporabljali kompost, gnoj iz roga, kremen iz roga in druge biodinamične pripravke.
Kot poudarja Rozmarič, želijo v prihodnje še več pozornosti nameniti rodovitnosti in živosti tal, predvsem z ozelenitvami in kompostiranjem.
Pri svojem delu namreč izhajajo iz prepričanja, da lahko le zdrava in živa zemlja daje kakovostne in zdrave pridelke.
Veliko znanja o takšnem odnosu do zemlje so pridobili tudi ob spoznavanju metod biodinamičnega kmetovanja, ki kmetovanje tesneje povezuje z naravnimi ritmi.
Od buč in lanu do pire, ajde in pšenice
Na svojih njivah pridelujejo oljnice, žita in psevdožita. Med oljnicami so buče, lan, sončnice in riček, pridelujejo tudi proso in ajdo, med žiti pa piro, oves, rž in pšenico.
Pomembno vodilo kmetije je, da za svoje izdelke uporabljajo lastne surovine, pridelane na prleški zemlji. Pridelke tudi predelujejo in tako kupcem ponudijo končne izdelke s svoje kmetije.
Lastne surovine predelajo v končne izdelke
Med izdelki ima posebno mesto tradicionalno bučno olje, poleg njega pa izdelujejo še različne kaše, moke in hladno stiskana olja.
Na kmetiji imajo tudi manjšo trgovino, v kateri prodajajo svoje izdelke.
Kupci jih lahko najdejo tudi v manjših butičnih trgovinah v Mariboru, Ljubljani in Gornji Radgoni, naročijo prek spleta, del ponudbe pa dostavljajo tudi do Ljubljane.
Podpora kot potrditev, da so izbrali pravo smer
Podpora v okviru ekološkega kmetovanja je družini omogočila tudi nakup primerne mehanizacije za ekološko pridelavo in predelavo. Za Rozmaričeve pa njen pomen ni zgolj finančen.
»Podpora nam je pomenila dodatno potrditev pri naši odločitvi za bolj sonaravno kmetovanje,« poudarja Uroš Rozmarič.
Na Ekološki kmetiji Rozmarič tako nadaljujejo pot, ki so jo začeli leta 2013 - pot kmetovanja, pri katerem so v ospredju živa in rodovitna tla, lastne ekološke surovine ter kakovostni izdelki, pridelani in predelani na domači kmetiji.
*Video je nastal v okviru projekta AgriReveal.
