Podnebne spremembe in spreminjanje zimskega turizma odpirajo novo vprašanje: kaj storiti s smučarsko infrastrukturo, ki je ne uporabljajo več? Pri iskanju odgovorov bo sodelovala tudi Razvojna agencija Zgornje Gorenjske.
Podnebne spremembe in spreminjanje zimskega turizma odpirajo vprašanje, kaj storiti s smučarsko infrastrukturo, ki je izgubila svoj namen.
Opuščene žičnice in postaje lahko kazijo krajino, ovirajo drugačno rabo prostora ter vplivajo na življenjski prostor rastlin in živali. Po alpskih državah se s temi objekti ukvarjajo na različne načine, skupnega pregleda in pristopa pa za zdaj ni.
Odgovore bo iskal mednarodni projekt ReSkiLience, v katerem sodeluje tudi Razvojna agencija Zgornje Gorenjske s sedežem na Jesenicah. Partnerji iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije in Francije bodo evidentirali zastarelo smučarsko infrastrukturo ter ocenili, kako vpliva na okolje in lokalne skupnosti.
Najprej popis, nato odločitve
Ena prvih nalog bo priprava skupne zbirke podatkov o opuščenih objektih. Pri njihovem prepoznavanju in zbiranju informacij naj bi poleg strokovnjakov sodelovali tudi prebivalci in drugi poznavalci posameznih območij. Podatki bodo prikazani na digitalni platformi, ki bo pomagala pri načrtovanju prihodnjih ukrepov.
Rešitev ne bo povsod enaka. Na izbranih pilotnih območjih bodo partnerji preverili, ali je objekte mogoče smiselno ponovno uporabiti, ali je primernejša njihova odstranitev oziroma obnova naravnega okolja. Pri tem bodo morali upoštevati stanje objektov, vpliv posegov na naravo in potrebe ljudi, ki na teh območjih živijo ali jih obiskujejo.
Za vsako pilotno območje je predvidena študija izvedljivosti. Iz ugotovitev bodo nato pripravili tehnične smernice ter priporočila za občine in druge ustanove, ki se bodo z opuščeno smučarsko infrastrukturo srečevale v prihodnje.
Namen projekta je torej tudi pomagati pri odločitvah zunaj izbranih pilotnih lokacij.
Kje na Gorenjskem bodo ukrepali?
Sodelovanje Razvojne agencije Zgornje Gorenjske daje projektu neposredno gorenjsko povezavo, vendar iz doslej objavljenih informacij še ni razvidno, kateri objekti oziroma območja na Gorenjskem bodo vključeni v pilotne aktivnosti. Zato za zdaj ni mogoče napovedati odstranitve ali prenove katere od konkretnih žičnic.
Projekt se je začel septembra 2026 in bo trajal do avgusta 2029. Njegova skupna vrednost znaša približno 2,49 milijona evrov, od tega približno 1,87 milijona evrov prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj. Poleg Razvojne agencije v njem kot slovenski partner sodeluje tudi Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Za alpske kraje je vprašanje dolgoročno: ko se dejavnost na nekem območju konča, za njo pogosto ostanejo objekti, o katerih prihodnosti je treba odločiti. Projekt naj bi pomagal ugotoviti, kdaj jim dati novo vsebino in kdaj prostoru vrniti njegovo naravno podobo.
