Po obsežni energetski in statični prenovi je Dijaški dom Šolskega centra Škofja Loka dobil povsem novo podobo na skoraj 3.500 kvadratnih metrih površin
V Škofji Loki so slovesno odprli temeljito prenovljeni Dijaški dom Šolskega centra Škofja Loka. Obsežna prenova, zaključena junija letos, je zajela približno 3.500 kvadratnih metrov površin, skupna vrednost investicije pa je znašala 5,8 milijona evrov. Projekt je prinesel boljše bivalne pogoje, večjo energetsko učinkovitost in funkcionalnejše prostore za mlade, ki med šolanjem bivajo v mestu.
Milijonska investicija z evropsko podporo
Prenova je bila delno podprta z evropskimi sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost. Pristojno ministrstvo je prispevalo 700.000 evrov, preostala sredstva pa je zagotovil Šolski center Škofja Loka. V prenovljenem objektu je urejenih 95 sob za dijake, na voljo so tudi pisarne uprave.
Direktor zavoda je ob odprtju poudaril, da prava vrednost prenove presega zidove in novo opremo.
»Prava vrednost so ljudje. Dijakinje in dijaki, ki tukaj bivate, starši, ki nam zaupate svoje otroke, vzgojiteljice in zaposleni, ki vsak dan skrbite za njihovo dobro počutje.«
Posebej se je zahvalil Dijaškemu in študentskemu domu Kranj, ki je med prenovo sprejel škofjeloške dijake in jim omogočil začasno bivanje.
Župan: Dom bogati utrip mesta
Škofjeloški župan Tine Radinja je poudaril dolgo povezanost dijaškega doma z mestom in njegovimi srednjimi šolami. Vloga doma se je skozi desetletja spreminjala in nadgrajevala, danes pa je pomemben del srednješolskega okolja v Škofji Loki. Župan je izpostavil, da sodobni pogoji lahko spremenijo odnos mladih do bivanja v domu – da tega ne izberejo zgolj iz nuje, temveč ker jim ponuja kakovostno okolje za razvoj in samostojnost.
Dijaki, ki prihajajo v Škofjo Loko, po županovem mnenju bogatijo tudi samo mesto, saj sodelujejo pri kulturnih, športnih in drugih dejavnostih ter ustvarjajo prepoznaven dijaški utrip.
Dijaški dom – prostor odraščanja, ne le prenočišče
Slavnostna govornica, državna sekretarka Mojca Škrinjar, je poudarila, da imajo dijaški domovi v slovenskem izobraževalnem prostoru pomembno vlogo, saj mladim omogočajo obiskovanje šolskih programov tudi daleč od doma.
»Dijaški dom ni zgolj nastanitveni objekt. Je prostor bivanja, učenja, druženja, oblikovanja odnosov in postopnega osamosvajanja.«
Ob tem je izpostavila pomen Šolskega centra Škofja Loka, ki s programi na področju strojništva in lesarstva ter tesnim sodelovanjem z gospodarstvom presega lokalne okvire.
Bogata zgodovina doma
Dijaški dom ima v Škofji Loki dolgo tradicijo. Leta 1960 ga je poškodoval požar, po sanaciji pa je vzgojno delo ponovno zaživelo. Na današnjo lokacijo se je preselil leta 1981, v obdobju največje zasedenosti pa je v njem prebivalo okoli 240 dijakov.
V devetdesetih letih je dom med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije opravljal tudi širšo socialno vlogo in sprejel del beguncev. Danes si prizadeva biti okolje, v katerem mladi pridobivajo življenjske in socialne kompetence, sklepajo prijateljstva in naredijo pomembne korake proti samostojnosti.
