Pust je čas veselja, krofov in razkošnih kostumov. Kaj pa pravijo številke? Po podatkih statističnega urada bo na letošnji pustni torek rojstni dan praznovalo 5760 prebivalcev Slovenije.
Pust pomeni dneve norčavih mask, pustnih sprevodov in bogato obloženih miz. Slovenci vsako leto množično praznujemo ta barviti čas, ki se začne na debeli četrtek in traja vse do pustnega torka.
V tem obdobju se po vsej državi vrstijo pustni karnevali, med najbolj znanimi so tisti v Cerknici, na Ptuju in v Ilirski Bistrici. V Cerknici na debeli četrtek oblast simbolično prevzamejo Butalci, kar pomeni začetek številnih norčavih dogodkov, ki vrhunec dosežejo na pustni torek.
Na drugi strani ptujski kurenti že stoletja preganjajo zimo in vabijo pomlad, njihova oprava in zvonjenje pa sta zaščitni znak slovenskega pustovanja. V Ilirski Bistrici pa pravijo, da se pust zares začne, ko oblast prevzamejo pustni liki in nastopijo tradicionalni pustni sprevodi.
Kaj pa znajo o pustnem času povedati statistični podatki?
Več kot 300 prebivalcev se piše Kurent
Na letošnji pustni torek, 17. februarja, bo rojstni dan praznovalo 5760 prebivalcev Slovenije. Še dan prej, na pustno soboto, 14. februarja, ki sovpada z valentinovim, bo rojstni dan praznovalo 5857 ljudi.
Na začetku lanskega leta je v Sloveniji živelo 305 prebivalcev s priimkom Kurent. Čeprav kurenti izvirajo s Ptuja, jih je največ prebivalo v osrednjeslovenski statistični regiji – kar 54 odstotkov vseh Kurentov. V podravski regiji jih je bilo 11.
S pustom lahko povežemo tudi druge priimke. Na 1. januar lani se je 344 prebivalcev pisalo Pust, 35 Krof, 21 Miška in devet Šema.
Milijoni za karnevalske izdelke
Slovenija je lani uvozila za 10,3 milijona evrov prazničnih, karnevalskih in podobnih izdelkov za razvedrilo, med katere sodijo tudi pripomočki za čarovniške trike in podobni artikli.
Največji delež tega uvoza prihaja iz Nemčije, in sicer za 2,2 milijona evrov. Slovenija je po drugi strani izvozila za tri milijone evrov tovrstnih izdelkov, največ na Hrvaško, kamor je odšlo skoraj 30 odstotkov skupne vrednosti izvoza.
Koliko stanejo krofi, če jih spečete sami?
Pustne mize tradicionalno zapolnijo krofi, flancati in miške. Če bi se lani lotili priprave teh dobrot doma, bi po povprečnih cenah za liter jedilnega olja odšteli 1,83 evra, za deset jajc 2,43 evra, za kilogram belega sladkorja 1,16 evra, za liter polnomastnega mleka 1,14 evra, za kilogram pšenične moke 0,80 evra in za kilogram džema 7,89 evra.
Po pustu sledi post
S pepelnično sredo se začenja 40-dnevni post, ko nekateri omejijo uživanje hrane, predvsem mesa. Lani je bilo za kilogram govedine brez kosti treba odšteti povprečno 12,34 evra, za kilogram svinjine s kostjo 5,42 evra, za kilogram mletega mešanega mesa pa 7,01 evra.
Cene mesa so se lani zvišale v povprečju za 8,3 odstotka, stopnja samooskrbe z mesom pa je predlani znašala 79 odstotkov.
