Zavod za kulturo Bled in občina Bled je ob občinskem prazniku organiziral dan odprtih vrat na Mrakovi domačiji. Obiskovalci so si lahko ogledali napredovanje prenove domačije, kjer bosta zaživela etnološki muzej in galerija kiparja Slavka Oblaka.
Mrakova domačija na Rečici pri Bledu je kulturni spomenik lokalnega pomena, ki pripoveduje zgodbo o življenju blejskega podeželja. Stanovanjska hiša je premožnejša kmečka nadstropna hiša z ohranjeno črno kuhinjo in drugimi značilnimi prostori iz 17. stoletja.
Domačija z ohranjenim inventarjem in prostorsko zasnovo omogoča vpogled v nekdanji način bivanja, kmečko delo ter vsakdanje življenje v vasi Rečica, so sporočili iz Zavoda za kulturo Bled.
Od leta 2014 je lastnica Mrakove domačije občina Bled, ki se je v skladu s finančnimi zmožnostmi skupaj z Zavodom za kulturo Bled kot upravljalcem lotila postopnega urejanja domačije.
Najprej bo v povsem novi luči zaživelo gospodarsko poslopje. Ta je bil namreč po oceni statika v tako slabem stanju, da so ga porušili in lani zgradili na novo. V njem bodo na ogled kipi akademskega kiparja Slavka Oblaka, ki je družinsko povezan z Mrakovo domačijo. Njegova umetnost bo v domačijo vnašala pridih sodobnosti, estetske svežine in novih interpretacij prostora, so prepričani v zavodu.
Gradnja objekta, ki je brez davka na dodano vrednost stala okoli 600.000 evrov, je že končana, sama galerija pa je še v fazi urejanja. Kot je za STA pojasnila direktorica Zavoda za kulturo Bled Lea Ferjan, je pri donaciji kipov treba urediti vse postopke z državo Nemčijo, v kateri Oblak živi, svoja dela pa je podaril Bledu, kjer se je leta 1934 rodil.
Na Mrakovi domačiji so v tej fazi urejanja zasadili tudi kmečki sadni vrt, v prihodnje pa nameravajo urediti še hišo, ki jo bo treba restavratorskimi deli prenoviti in zaščititi. Kdaj se bodo lotili prenove, pri čemer se bodo naprej lotili strehe, bo odvisno od pridobitve sredstev.
Ko bo domačija v celoti urejena kot etnološki muzej in galerija, bo skupaj z Lahovim muzejem sodobne umetnosti, ki nastaja v bližini, pomembno doprinesla k turistični ponudbi Bleda, je prepričana Ferjan. »Neokrnjena narava z dodatkom umetnosti bo področje večdnevnega raziskovanja in prostor za sproščujoč turizem za vse ciljne skupine,« je prepričana.
V Zavodu za kulturo Bled še vedno delajo tudi na projektu dvigala na Blejski grad. »Lani novembra smo imeli po vseh usklajevanjih z različnimi institucijami in soglasodajalci predstavitev na ministrstvu za kulturo. Na podlagi tega začetek prve faze planiramo v letošnjem letu,« je povedala Ferjan.
Pojasnila je, da to še ne bodo gradbena dela, temveč raziskave in priprave projekta, sama gradnja pa naj bi brez davka na dodano vrednost stala dobre štiri milijone evrov.
