Delež pijač v povratni embalaži se je v dveh desetletjih več kot prepolovil, anketa pa kaže, da bi jih 92 odstotkov kupcev izbralo pogosteje, če bi bila ponudba boljša.
Povratna embalaža izginja s slovenskih trgovskih polic, potrošniki pa si je želijo več. To je bila ključna ugotovitev posveta projekta Čisto, ki sta ga Zveza potrošnikov Slovenije in Fakulteta za varstvo okolja pripravili v Velenju.
Podatki kažejo, da je delež pijač v povratni embalaži z 39 odstotkov leta 2000 upadel na 18 odstotkov leta 2024, pri čemer večina tega deleža izhaja iz gostinstva, v maloprodaji pa povratna embalaža predstavlja le nekaj odstotkov ponudbe.
Devet od desetih kupcev bi izbralo povratno embalažo
Anketa, predstavljena v okviru projekta, je razkrila izrazit razkorak med željami kupcev in dejansko ponudbo. 92 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da bi pijače v povratni embalaži kupovali pogosto ali vedno, če bi bile bolj dostopne.
Vsaj občasno jih pogreša 91 odstotkov anketiranih, redno pa jih kupuje le petina. Največje zanimanje obstaja za mleko v povratni embalaži, ki si ga želi 67 odstotkov vprašanih, pri vodi in sokovih je ta delež 58-odstoten, pri jogurtih pa 57-odstoten.
Kot največjo oviro anketiranci navajajo premajhno izbiro, sledijo nejasna in zapletena pravila vračanja. Tretjina vprašanih povratne embalaže ne prepozna ali jo prepozna stežka, teža steklenic pa moti manj kot petino sodelujočih.
»Potrošniki so pokazali, da so pripravljeni. Več kot 40 odstotkov jih najbolj moti slaba izbira, teža steklenic pa je ovira za manj kot petino. Zdaj so na vrsti trgovci, proizvajalci in odločevalci. Ponovna uporaba embalaže ne sme biti zapletena izjema, ampak preprosta in dostopna možnost.«
Tako je stanje ocenil Boštjan Okorn, vodja primerjalnega testiranja na Zvezi potrošnikov Slovenije.
V trgovinah nejasne oznake in skriti avtomati
Pregled trgovin v okviru projekta je pokazal, da je bilo v povratni embalaži mogoče kupiti le pivo in mineralno vodo. Na prodajnih policah ni bilo jasno označeno, katere steklenice so povratne, znesek kavcije pa ni bil posebej naveden.
Dodatno težavo predstavljajo vračilni avtomati, ki so pogosto postavljeni v manj opaznih delih trgovin, ter različna pravila vračanja, ki kupce zmedejo in zmanjšujejo njihovo pripravljenost za nakup.
Zveza potrošnikov Slovenije zato predlaga prepoznavne oznake povratne embalaže in kavcije tako v fizičnih kot spletnih trgovinah, širšo ponudbo ter dostopnejša vračilna mesta. Zavzema se tudi za poenotena pravila s čim manj omejitvami - denimo brez zahteve po predložitvi računa.
Ena steklenica, do petdeset poti
Povratna steklenica v povprečju opravi od 25 do 30 krogov uporabe, nekateri sistemi pa omogočajo tudi do 50 ponovnih polnjenj. Na posvetu so poudarili, da ponovna uporaba lahko pomembno zmanjša okoljski odtis embalaže, pri čemer so dejanske koristi odvisne od prevoznih razdalj, pranja in števila polnjenj.
Gašper Gantar s Fakultete za varstvo okolja je izpostavil pomen analiz celotnega življenjskega cikla, ki omogočajo realno primerjavo različnih embalažnih rešitev. Anja Bubik z iste fakultete je opozorila na prehajanje snovi iz embalaže v živila ter kot primerno izbiro za vroče napitke in daljše shranjevanje izpostavila steklo.
Gostinstvo kaže pot naprej
Stane Žilnik iz restavracije Steakhouse Stari pisker je pojasnil, da povratni stekleni embalaži dajejo prednost kljub dodatni logistiki in potrebnemu skladiščnemu prostoru.
Plastični embalaži se skoraj povsem izogibajo, gostom pa brezplačno ponujajo vodo iz pipe v steklenih vrčih.
Po njegovem mnenju bi sistem lahko bolje deloval tudi v trgovinah ob večji pripravljenosti trgovcev in ustrezni sistemski podpori. Petra Medved Djurašinović iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je dodala, da si sektor pijač v prihodnjih petih letih prizadeva povečati uporabo embalaže za večkratno uporabo, pri čemer bo preverjal okoljsko in ekonomsko ustreznost različnih rešitev - med njimi poleg stekla tudi povratnih PET-plastenk.
Med predlogi za izboljšanje sistema so skupne standardizirane steklenice za več proizvajalcev, tesnejše sodelovanje s trgovci in zavezujoč kavcijski sistem z določenim deležem povratne embalaže.
