V pogovoru za lokalno televizijo v Velenju je izpostavil financiranje medijev posebnega pomena, razvoj regij in posledice pretirane centralizacije.
Lokalni in regionalni mediji zapolnjujejo vrzel pri obveščanju prebivalcev, ki je nacionalni javni servis ne pokrije v zadostni meri, je v pogovoru za televizijo VTV v Velenju ocenil predsednik vlade Janez Janša.
Po njegovih besedah v koaliciji obstaja strinjanje, da je treba zagotoviti vire za delo medijev posebnega pomena v splošno korist.
"Opravljate nekaj, kar bi v bistvu moral javni medij opravljati marsikje.Janez Janša v pogovoru za televizijo VTV
Lokalna okolja ostajajo zunaj osrednje pozornosti
Ob vprašanju o položaju medijev posebnega pomena je opozoril na regionalna studia RTV Slovenija v Mariboru in Kopru. Ocenil je, da v drugih delih države ostaja vrzel, ki jo zapolnjujejo lokalni in regionalni mediji.
»Mogoče delno za Maribor pa za obalo, ostala Slovenija pa s tem ni pokrita,« je dejal predsednik vlade.
Pomen takšnih vsebin izpostavlja tudi ministrstvo za kulturo. V pojasnilih o finančnih podporah medijem navaja, da lokalni mediji in programi posebnega pomena zagotavljajo vsebine v javnem interesu, ki jih državni mediji ne pokrivajo, za lokalno prebivalstvo pa predstavljajo dragocen vir informacij.
V koaliciji strinjanje o zagotavljanju sredstev
Janša je povedal, da so se o financiranju medijev posebnega pomena v zadnjem času pogovarjali tudi znotraj koalicije.
"Skratka, obstaja neko strinjanje, da je to treba rešiti na ta način, da bodo viri zagotovljeni za pokrivanje tega, kar se dela v splošno korist.Janez Janša
Višine sredstev, načina njihove razdelitve in roka za pripravo rešitve ni navedel. Prav tako ni povedal, ali bi financiranje vezali na določen delež RTV-prispevka.
Odločitve naj se sprejemajo tudi zunaj Ljubljane
Vprašanje razvoja regij je Janša povezal s pretirano centralizacijo države. Po njegovem bi morali zunaj prestolnice delovati tudi osrednji deli ministrstev, kjer sprejemajo odločitve.
»Mi hočemo decentralizacijo, kjer so tudi osrednji deli ministrstev še kje drugje, ne pa samo v Ljubljani,« je poudaril predsednik vlade.
Ocenil je, da ljudje, ki živijo in delajo v razvojno šibkejših delih države, drugače razumejo njihove potrebe kot tisti, ki ves čas odločajo iz Ljubljane.
Kot primer je navedel večkratno razkopavanje iste ceste v prestolnici, medtem ko drugod na nujno obvoznico čakajo desetletja.
»Velik del našega razvojnega zaostanka, ki smo ga pridelali v zadnjih 20 letih, gre na račun pretirane centralizacije,« je ocenil Janša.
Vožnja v službo ljudem jemlje čas
Pri selitvi državnih služb je izpostavil tudi vsakodnevne vožnje na delo. Po njegovih besedah bi lahko zaposleni del administrativnih in računovodskih nalog opravljali bližje domu, tudi s prerazporeditvami med ministrstvi.
S tem bi jim ostalo več časa za družino, država pa bi lahko zmanjšala stroške prevozov, je pojasnil.
»Čas je najbolj dragocena kategorija v vesolju,« je dejal predsednik vlade.
Ob vprašanjih o tretji razvojni osi je napovedal poenostavljanje predpisov. Zagovarjal je pristop, pri katerem bi gradili odseke, kjer so pogoji za to izpolnjeni, tudi če na drugih delih trase odprta vprašanja še ostajajo.
Brezplačni vrtci ostajajo cilj
Janša pravi, da so brezplačni vrtci za vse otroke cilj vlade, ker je demografija največji problem, o katerem se najmanj govori. Družba po njegovem otroka ne sme obravnavati kot strošek, saj bo nekoč plačeval v pokojninsko in zdravstveno blagajno.
»Ali imamo že dovolj ustvarjenega, da bi bili vrtci jutri brezplačni? Ne, jutri še ne bodo brezplačni za vse. Ali bodo popolnoma brezplačni za vse do konca tega mandata, ne vem. Odvisno je od tega, kakšna bo finančna situacija, ki pa ni odvisna samo od nas,« je povedal Janša.
