Kmetije na Zgornjem Gorenjskem se spopadajo s staranjem nosilcev, pomanjkanjem naslednikov in rastočimi stroški – rešitev je v lokalni hrani, turizmu in digitalnem trženju.
Kmetije na Zgornjem Gorenjskem se soočajo z resnimi izzivi: staranje nosilcev, pomanjkanje naslednikov in naraščajoči stroški postavljajo vprašanje, ali bo tradicionalno gorenjsko kmetijstvo sploh preživelo naslednjo generacijo.
Analiza trga in podeželskega okolja, pripravljena v okviru projekta Kmetija kot podjetje: Temelji uspešnega zagona, ugotavlja, da razvojne priložnosti ležijo v lokalni hrani z višjo dodano vrednostjo, predelavi, neposredni prodaji in tesnejšem sodelovanju s turističnim sektorjem.
Demografska časovna bomba na gorenjskih kmetijah
Starostna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev v Sloveniji ostaja zaskrbljujoče neugodna. Delež nosilcev, mlajših od 40 let, znaša le nekaj odstotkov – po nekaterih podatkih manj kot 6 odstotkov.
Na hribovskih območjih, kamor spada večji del Zgornje Gorenjske, ima jasno izbranega naslednika zgolj okoli 25 do 30 odstotkov kmetij. To pomeni resno tveganje, da bodo kmetije opuščene ali preoblikovane tako, da ne bodo več pridelovale hrane.
Mladi se za prevzem kmetije vse redkeje odločajo - na voljo imajo več zaposlitvenih priložnosti zunaj kmetijstva, vrednote in življenjski slogi pa so se korenito spremenili.
Zapletenost situacije povečujejo še socialni in psihološki dejavniki: medgeneracijski odnosi, vloga vseh članov v gospodinjstvu in vprašanje izplačil ostalim dedičem.
Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev sicer določa pogoje za zaščito kmetij in ohranjanje njihove celovitosti, a hkrati postavlja zahteve, ki prenos lastništva pogosto zapletejo.
Turistični obisk kot priložnost za lokalno ponudbo
Zgornja Gorenjska ima kljub vsemu izrazite prednosti. Bled, Bohinj in Kranjska Gora privabljajo množice turistov, kar odpira edinstveno priložnost za prodajo lokalnih pridelkov in doživetij neposredno obiskovalcem.
Bogata kmetijska tradicija in kakovostno naravno okolje sta trdna temelja za razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo ter za sodelovanje z gostinci in turističnimi ponudniki.
Ključna je moč povezovanja. Sodelovanje med kmetijami ter vzpostavljanje stikov z lokalnimi organizacijami, javnimi zavodi in turističnim gospodarstvom odpira nove prodajne poti in povečuje prepoznavnost domače ponudbe.
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske skupaj z občinami že pripravlja strategije in projekte za podporo podeželju, med njimi kmetijski inkubator, povezovanje trga in izobraževanje kmetov. Primer dobre prakse je bohinjski kmet Aleš Čadež, ki je leta 2025 prejel naziv Inovativni mladi kmet leta.
Brez digitalnega trženja danes ne gre
Analiza projekta Kmetija kot podjetje je jasna: kakovosten pridelek ali izdelek sam po sebi še ne zagotavlja uspešne prodaje. Kmetije potrebujejo premišljeno ponudbo, ustrezno določene cene in jasno komunikacijo s kupci.
Vse bolj ključni postajajo prepoznavna blagovna znamka, digitalna prisotnost in spletno trženje - kupci namreč kmetijo danes pogosto najprej poiščejo na spletu, šele nato stopijo v stik z njo.
Ugotovitve analize so podlaga za tri vsebinske sklope projekta: razvoj kmetije kot podjetja, oblikovanje blagovne znamke ter spletni marketing in prodajo. Cilj je kmetijam pomagati, da svoje znanje, delo in izdelke bolje povežejo s potrebami trga, pri tem pa upoštevajo lastne zmožnosti in razvojne cilje.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije poudarja, da so svetovalne storitve ključne, zlasti pri urejanju generacijskega prenosa in pri iskanju pravih programov podpore.
Podporni ukrepi obstajajo, a ovire ostajajo
Za mlade prevzemnike in kmetije v razvoju obstajajo evropski in nacionalni instrumenti podpore, med njimi ukrepi v okviru Programa razvoja podeželja, podpore za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in dopolnilne dohodkovne podpore.
Dostop do teh sredstev pa pogosto zahteva izpolnjevanje zahtevnih administrativnih in ekonomskih pogojev, ki so za male gorenjske kmetije z omejenimi viri težko dosegljivi. Informiranost lokalnih nosilcev prav tako ostaja izziv.
Na lokalni ravni si Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in posamezne občine, med njimi Radovljica s svojo Strategijo razvoja kmetijstva do 2035, prizadevajo zmanjšati te ovire z izobraževanjem, svetovalnimi storitvami in spodbujanjem sodelovanja med kmetijami.
Kmetje, ki iščejo informacije, se lahko obrnejo na območne enote KGZS, razvojno agencijo Razvojne agencija Zgornje Gorenjske ali občinske kmetijske službe, kjer jim pomagajo pri orientaciji med razpoložljivimi razpisi in pravnimi postopki prenosa kmetije.
