Sistem izposoje koles v Kranju je lani zabeležil skoraj 80.000 izposoj, a prihodki od naročnin pokrijejo le slabih osem odstotkov občinskih stroškov. Bled in Tržič sta iz sistema izstopila.
Sistem izposoje koles KRsKolesom je v Kranju lani zabeležil približno 80.000 izposoj, občina pa je za njegovo vzdrževanje in z njim povezane storitve porabila 307.753 evrov.
Od naročnin je v istem obdobju prejela 23.600 evrov, kar pomeni, da so prihodki pokrili le dobrih sedem odstotkov skupnih stroškov.
Bled in Tržič sta medtem iz regijskega sistema Gorenjska Bike že izstopila, ker sta ocenila, da nadaljnje financiranje glede na nizko uporabo ni upravičeno.
Kaj vse pokriva proračunska postavka
Sistem KRsKolesom omogoča izposojo običajnih in električnih koles na različnih postajah po Kranju, z isto registracijo pa lahko uporabniki kolesarijo tudi v drugih občinah, vključenih v sistem Gorenjska Bike.
Konec leta 2025 je sistem obsegal 31 postaj s 390 ključavnicami, 167 običajnih in 43 električnih koles ter dva električna tovorna tricikla.
Proračunska postavka, iz katere je občina porabila slabih 308.000 evrov, ne krije zgolj vzdrževanja koles.
Sredstva so bila namenjena upravljanju postaj, informacijski podpori, delovanju klicnega centra, servisiranju in popravilom, zavarovanju sistema, dejavnostim Centra trajnostne mobilnosti ter odpravljanju posledic vandalizma. Če skupne izdatke primerjamo s številom izposoj, dobimo okvirno 3,85 evra na posamezno izposojo.
Število uporabnikov raste
Podatki Centra trajnostne mobilnosti kažejo, da se zanimanje za sistem postopoma povečuje. Konec leta 2025 je bilo registriranih 1531 uporabnikov, avgusta letos pa jih je bilo že 1620. V osmih mesecih se je njihovo število povečalo za 89, kar znaša približno 5,8 odstotka.
Pri Centru trajnostne mobilnosti pojasnjujejo, da se število med letom nekoliko giblje, saj je povpraševanje po kolesarjenju največje spomladi in poleti.
Število registriranih uporabnikov ni enako številu opravljenih izposoj. Posameznik si lahko kolo izposodi večkrat na dan ali večkrat tedensko, zato je skupno število izposoj bistveno višje od števila registriranih oseb.
Bled in Tržič: stroški previsoki, zanimanje premajhno
Izkušnje sosednjih gorenjskih občin kažejo, kako različno je lahko sprejeta storitev, ki je v Kranju razmeroma uveljavljena. Na Bledu so med aprilom in novembrom 2025 našteli le 1108 izposoj, letni stroški delovanja sistema pa so presegli 46.000 evrov.
Več kot 90 odstotkov kolesarjev so bili tujci. Občina je ocenila, da razmerje med stroški in dejansko uporabo ne upravičuje nadaljevanja, in izstopila iz sistema Gorenjska Bike.
V Tržiču je bila slika še bolj skromna. V celotni lanski sezoni so zabeležili le 281 izposoj, letni stroški pa so znašali okoli 26.000 evrov.
Tudi tržiška občina je sklenila, da nadaljnje financiranje sistema ni smiselno, in prekinila sodelovanje. Obe občini še iščeta drugačne, bolj prilagojene oblike trajnostne mobilnosti.
Kranj ostaja steber gorenjskega kolesarjenja
Primerjava med občinami potrjuje, da je smiselnost javnih sistemov izposoje koles v veliki meri odvisna od lokacije in gostote vsakodnevnih potreb. Kranj je po številu izposoj daleč najmočnejši člen sistema Gorenjska Bike, saj kolo tu lahko postane del vsakodnevne poti v službo, šolo ali po opravkih.
Namen sistema ni ustvarjanje dobička, temveč zagotavljanje dodatne možnosti prevoza, ki lahko nadomesti del poti z avtomobilom. Podatki kažejo, da sistem v Kranju to vlogo vsaj delno izpolnjuje, medtem ko sta ga dve gorenjski občini že opustili.
