Regija je leta 2024 privabila za 1,178 milijarde evrov investicij, njen relativni delež pa je manjši kot pred dvema letoma
Gorenjska je leta 2024 ostala četrta med slovenskimi regijami po vrednosti bruto investicij v osnovna sredstva, ki so na tem območju znašale 1,178 milijarde evrov, kar predstavlja 8,3 odstotka vseh slovenskih naložb. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da regija nominalno beleži postopno rast vrednosti investicij, a hkrati izgublja relativni pomen v primerjavi z drugimi regijami. Skupna vrednost slovenskih bruto investicij je leta 2024 dosegla 14,11 milijarde evrov.
Delež pada, uvrstitev ostaja enaka
Primerjava zadnjih treh let razkrije protislovje: medtem ko nominalna vrednost gorenjskih investicij postopno raste – z 1,121 milijarde evrov leta 2022 prek 1,155 milijarde leta 2023 do letošnjih 1,178 milijarde – se delež regije v celotni investicijski pogači zmanjšuje.
Leta 2022 je Gorenjska prispevala devet odstotkov vseh slovenskih naložb, v letih 2023 in 2024 pa le 8,3 odstotka. Četrto mesto med regijami je sicer ohranila, a z manjšo specifično težo.
Pred njo so po obsegu investicij Osrednjeslovenska regija z daleč največjim deležem 34,1 odstotka oziroma 4,805 milijarde evrov, Podravska z 1,778 milijarde evrov in Savinjska z 1,545 milijarde evrov. Gorenjska tako ostaja v skupini treh regionalnih zasledovalk prestolniške regije, razkorak z vodilno Osrednjeslovensko pa ostaja ogromen.
Javne investicije v upadu
Naložbe sektorja država – ki zajema centralno vlado in občine – so na Gorenjskem leta 2024 znašale 192 milijonov evrov, kar je dobrih 16 odstotkov vseh gorenjskih investicij. Tudi pri tej kategoriji je trend padajoč: leta 2022 je vrednost javnih naložb v regiji znašala 214 milijonov evrov, leta 2023 pa 200 milijonov evrov.
Gorenjska je pri javnih investicijah prispevala le 5,5 odstotka vseh slovenskih naložb sektorja država, kar je precej manj od njenega 8,3-odstotnega deleža pri investicijah celotnega gospodarstva.
Tuje naložbe še vedno skoncentrirane v prestolnici
Poleg bruto investicij v osnovna sredstva je za razumevanje investicijske privlačnosti regije pomembna tudi zaloga tujih neposrednih naložb. Po podatkih Banke Slovenije je Gorenjska konec leta 2024 beležila 7,4 odstotka celotne zaloge tujih neposrednih naložb v Sloveniji, ki je skupaj znašala 23,039 milijarde evrov.
Osrednjeslovenska regija pri tem povsem prevladuje z deležem 64,7 odstotka, kar kaže na izrazito geografsko koncentracijo tujih kapitalskih tokov. Gorenjska se po deležu v zalogi tujih naložb uvršča v skupino z regijami, kot so Podravska, Savinjska in Obalno-kraška.
Podjetja uspešna, a investicij ne pritegnejo dovolj
Gorenjsko gospodarstvo sicer ni v slabi kondiciji. Gospodarske družbe v regiji so leta 2024 ustvarile skupne prihodke v višini skoraj 9,95 milijarde evrov, kar je za približno tri odstotke več kot leto prej, kažejo podatki Regionalne zbornice Gorenjska pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Neto čisti dobiček je dosegel dobrih 497 milijonov evrov. Solidni poslovni rezultati kažejo na relativno močno domačo gospodarsko aktivnost, ki pa se ne preliva v sorazmerno večji delež pri privabljanju tujih investicij.
Na ravni celotne države je bila investicijska aktivnost leta 2024 umirjena. Skupna vrednost naložb je bila nominalno za odstotek višja kot leta 2023, ob upoštevanju cenovnih sprememb pa je bil njihov realni obseg za 1,5 odstotka manjši. To je bistvena razlika v primerjavi z letom 2023, ko so investicije realno zrasle za 5,5 odstotka. Med regijami je največjo nominalno rast investicij zabeležila Primorsko-notranjska z dobrimi 12 odstotki, največ pa sta jih izgubili Zasavska in Savinjska.
