V pogovoru Evropa z Matjažem Nemcem je podžupanja Kranja Manja Zorko opozorila, da bi centralizacija kohezijskih sredstev ogrozila razvoj mest in regij
Kohezijska politika Evropske unije se znova odpira kot eno ključnih političnih vprašanj prihodnjih let. V pogovoru z evropskim poslancem Matjažem Nemcem je podžupanja Mestne občine Kranj Manja Zorko opozorila, da predlagane spremembe večletnega finančnega okvira ne pomenijo zgolj tehničnega premika, temveč resen poseg v ravnotežje med Evropo, državami in lokalnimi skupnostmi.
Strah pred vračanjem odločanja na državno raven
V ospredju razprav je bojazen, da bi se upravljanje kohezijskih sredstev ponovno centraliziralo.
»Obstaja velik strah, da gremo iz regij in lokalnih skupnosti zopet upravljanje teh evropskih sredstev na nacionalno raven,« je poudarila Zorko in dodala, da takšen premik odpira vprašanje politične arbitrarnosti.
»Ni nujno, da bodo glede na politično sestavo vlad vse regije lahko prosperirale in imele koristi od evropskih sredstev,« je še dejala kranjska podžupanja.
Po njenem mnenju bi takšna ureditev oslabila osnovno idejo evropske kohezije, ki je bila zasnovana prav z namenom zmanjševanja razlik med regijami.
Evropa je zgrajena od spodaj navzgor
Zorko je v pogovoru poudarila, da razvojnih prioritet ni mogoče učinkovito določati brez lokalnega znanja.
»Evropa je Evropa regij in mest in lokalni skupnosti v prvi fazi, prvi nivo so prav mesta, regije, lokalne skupnosti,« je povedala in dodala, da prav občine najbolje poznajo potrebe ljudi.
»Te bi morale biti tiste, ki bi morale povedati, kam želijo svoj razvoj in kako ga želijo uporabiti,« je še dejala Zorko.
Po njenem prepričanju prenos odločanja stran od lokalnega okolja pomeni tudi oddaljevanje evropskih politik od ljudi, ki jih te politike neposredno zadevajo.
Zakaj so se mestne občine povezale v Bruslju?
Kot neposreden odziv na negotovost glede prihodnje kohezijske politike so mestne občine nedavno vzpostavile skupno pisarno v Bruslju. Namen te pobude je jasen.
»Naš zastopnik bo glas mest in regij. Zagotovo ne sme priti do zmanjševanja kohezijskih sredstev, ker to je pravzaprav tisto, kar daje Evropi možnost, da zmanjšujemo razvojne razlike,« je poudarila Manja Zorko.
Gre za poskus, da bi mesta in regije ohranile neposreden vpliv na oblikovanje evropskih politik in se izognile odvisnosti od nacionalnih posrednikov.
Kranj kot središče širšega prostora
V pogovoru je bila večkrat izpostavljena tudi posebna vloga Kranja kot regionalnega središča Gorenjske.
»Kranj je regionalno središče, kar pomeni, da marsikatera storitev je v Kranju, ki jo koristijo tudi občani okoliških občin,« je poudarila sogovornica in dodala, da razvoj ne sme ostati zaprt znotraj občinskih meja.
Po njenih besedah mesto pri projektih trajnostne mobilnosti, infrastrukture in javnih storitev sistematično vključuje tudi sosednje občine, kar pa hkrati odpira vprašanje pravične porazdelitve stroškov.
Ko infrastrukturo uporablja regija, jo plača mesto
Zorko je opozorila na dolgoročno težavo mestnih občin, ki nosijo breme regionalnih institucij.
»Mestne občine imamo veliko zakonskih obveznosti in veliko infrastrukture, ki jo koristijo ostali, hkrati pa jo plačujemo samo mi,« je dejala in kot primer navedla Prešernovo gledališče, ki je regionalno, a jo financira le mestna občina Kranj.
Po njenem mnenju bi morala tudi kohezijska politika upoštevati dejstvo, da mestna središča opravljajo funkcije, ki presegajo njihove administrativne meje.
Ljubljana dviguje kazalnike, ne rešuje pa vseh razlik
Zorko je zelo jasno opozorila na specifičen problem zahodne kohezijske regije, ki ga pogosto zakrijejo statistični podatki.
»Zahodna regija ima mogoče to slabost ali pa to nesrečo, da ima Ljubljano, ki dviguje vse kazalnike v korist zahodne regije,« je povedala kranjska podžupanja.
Posledično to pomeni, da se razvojna slika zahoda na papirju kaže bistveno bolj ugodna, kot je v resnici v številnih lokalnih okoljih zunaj prestolnice. Zaradi tega se razvojne potrebe oddaljenih krajev in manjših občin v zahodni Sloveniji pogosto izgubijo v povprečjih, ki jih ustvarja močan gospodarski in institucionalni položaj Ljubljane.
»Po eni strani razmišljamo, da bi nam bilo bolje, če bi bila ena regija brez Ljubljane, ker to pomeni, da bi imeli vsi enako možnosti razvoja,« je še dejala Manja Zorko.
Takšna ureditev bi po njenem omogočila bolj realno presojo razvojnih potreb posameznih območij in pravičnejše usmerjanje kohezijskih sredstev, saj razvojni izzivi ne izginejo zgolj zato, ker se nahajajo znotraj statistično razvite regije.
