Po nedavnem opozorilu našega bralca zaradi nezalitega drevja na Planini 3 in v Bitnjah se je podobno vprašanje pojavilo tudi na portalu Pametni Kranj.
Pred dnevi smo na Gorenjskainfo že poročali o opozorilu bralca, ki je na Planini 3 in v Bitnjah opazil na novo zasajena drevesa, za katera je ocenil, da v času pomanjkanja padavin ne dobivajo dovolj vode.
Zdaj se je podobno vprašanje pojavilo še na spletnem portalu Pametni Kranj, prek katerega lahko občani Mestni občini Kranj posredujejo vprašanja in opozorila.
»Spoštovani, zakaj novo posajenih dreves ne zalivate? Ni jih dovolj le posaditi, mnoga se v trenutni suši žalostno sušijo,« je opozoril občan.
Ob tem je dodal, da vreče za zalivanje opaža predvsem pri novih zasaditvah, medtem ko težave zaradi suše kažejo tudi druga mlada drevesa.
Zakaj zalivajo predvsem najnovejša drevesa?
Z Mestne občine Kranj odgovarjajo, da nove zasaditve zalivajo predvsem v prvi rastni sezoni po sajenju. Takrat drevo še nima razvitega koreninskega sistema v okoliških tleh in je zato bistveno bolj odvisno od vode v koreninski grudi, ki se lahko hitro izsuši.
Kot pojasnjujejo, je cilj, da drevo čim prej požene korenine izven sadilne jame in začne vodo črpati iz okoliških tal.
Dolgotrajno in redno dovajanje vode neposredno v sadilno jamo bi lahko po njihovih navedbah celo zaviralo širjenje korenin ter povzročilo odvisnost drevesa od zalivanja. Izjema so predvsem zahtevnejša rastišča, kjer korenine nimajo ustreznega stika z naravnimi tlemi.
V mestu so razmere precej težje
Občina ob tem priznava, da imajo drevesa v urbanem okolju bistveno zahtevnejše pogoje kot tista v odprti krajini. Padavinska voda s tlakovanih površin pogosto odteče v kanalizacijo, tla so bolj zbita, asfalt in fasade dodatno segrevajo okolico, svoje pa dodajo še sol, prah in izpušni plini ob cestah.
Kljub temu rumeni oziroma posušeni listi med izrazito sušo še ne pomenijo nujno, da drevo propada.
Z zmanjševanjem listne površine lahko drevo namreč zmanjša izgubo vode in se tako prilagodi sušnim razmeram. Po navedbah občine je bolj skrb vzbujajoče, če se podobne težave ponavljajo več let ali če začnejo odmirati tudi vrhovi vej.
Denar za zalivanje usmerjajo tja, kjer je učinek največji
Na občini zato sredstva za zalivanje prednostno namenjajo drevesom v prvi rastni sezoni, ko je nevarnost odmrtja največja in ima dodatno zalivanje največji učinek.
Pri starejših zasaditvah naj bi bilo dolgoročno pomembneje zagotoviti primerne rastne pogoje, da lahko drevesa vodo črpajo sama.
Občane pa pozivajo, naj jih na drevesa, za katera menijo, da so v posebej slabem stanju, opozorijo in jim sporočijo njihovo lokacijo. Stanje bodo nato preverili na terenu.
