Gorenjska je največje izhodišče delovnih migrantov v osrednjeslovensko regijo, Kranj pa hkrati privablja zaposlene iz celotne okolice.
Gorenjska ostaja največje izhodišče delovnih migrantov v osrednjeslovensko regijo – v njej dela več kot 24.000 delovno aktivnih prebivalcev s stalnim bivališčem na Gorenjskem.
Številka je višja od prejšnjega leta, ko je znašala 23.483, kar potrjuje naraščajoč trend odhodov na delo v sosednjo regijo.
Kranj je po skupnem obsegu prihodov in odhodov delovno aktivnega prebivalstva četrto mesto v državi, za Ljubljano, Mariborom in Celjem.
Vsak četrti delovno aktiven Kranjčan dela v Ljubljani
Podrobnejšo sliko razkrivajo podatki za leto 2023. Od 25.477 delovno aktivnih prebivalcev s stalnim bivališčem v občini Kranj jih je v domači občini delalo 11.674, kar je približno 46 odstotkov.
Preostalih več kot polovica je zaposlitev iskala drugje. Največja zunanja zaposlitvena destinacija je bila Ljubljana, kjer je delalo 6109 Kranjčanov – torej približno vsak četrti delovno aktiven prebivalec občine.
Precejšen del zaposlitvenih poti ostaja znotraj gorenjske regije. V Škofji Loki je delalo 1187 prebivalcev kranjske občine, v Cerkljah na Gorenjskem 805, v Šenčurju 629 in v Naklem 578.
Nadaljnjih 486 jih je delalo v Radovljici in 449 v Tržiču. Gorenjska torej ni zgolj prehod do prestolnice, temveč ima razvejano notranjo zaposlitveno mrežo.
Kranj privablja delavce iz vse okolice
Zaposlitvene poti potekajo v obeh smereh. V Kranju je leta 2023 delalo 1.447 prebivalcev Tržiča, 1.044 prebivalcev Šenčurja, 996 prebivalcev Radovljice in 927 prebivalcev Jesenic. Iz Cerkelj na Gorenjskem je prihajalo 681 delavcev, iz Naklega pa 624. Kranj je tako hkrati izhodišče za poti navzven in cilj, ki zaposlene privablja iz široke okolice.
Vez z Ljubljano je obojestranska. V Kranju je delalo 1519 prebivalcev ljubljanske občine, kar kaže, da zaposlitveni tokovi med gorenjsko regijo in prestolnico ne tečejo le v eno smer.
Podatki o migracijah ne pomenijo nujno vsakodnevnih voženj
Delovni migrant je opredeljen kot oseba z delovnim mestom zunaj občine ali regije svojega bivališča. To ne pomeni, da vsak delovni migrant vsak dan opravi pot do službe – nanjo vplivajo možnost dela od doma, dopusti in druge odsotnosti. Podatki prav tako ne povedo, koliko ljudi za pot uporablja avtomobil, vlak ali avtobus.
Za kakovostno načrtovanje prometnih povezav na Gorenjskem je zato smiselno upoštevati oba vzorca: močan tok proti osrednji Sloveniji in razvejano mrežo poti med gorenjskimi občinami.
Z vidika posameznika je odločilna celotna pot od doma do delovnega mesta, vključno s prestopanji in dostopom do poslovnih con. Prav tu se pokaže, ali javni prevoz ostaja praktična in privlačna možnost za vsakodnevno pot v službo.
