Želite biti vedno na tekočem? Izberi Gorenjskainfo kot prednostni vir na Googlu.

Od nič do 1224 evrov na prebivalca: Tako zadolžene so gorenjske občine

| v Lokalno

Medtem ko Kranjska Gora nima dolga, Jezersko in Preddvor presegata 1.200 evrov na prebivalca. Kranj dolguje več kot 46 milijonov evrov.

Podatki ministrstva za finance o stanju ob koncu leta 2024 razkrivajo velike razlike v zadolženosti gorenjskih občin. Medtem ko Kranjska Gora nima izkazanega dolga, na Jezerskem in v Preddvoru ta presega 1200 evrov na prebivalca. 

Po skupnem znesku med gorenjskimi občinami daleč izstopa Mestna občina Kranj, ki dolguje več kot 46 milijonov evrov.

Jezersko in Preddvor na vrhu, Kranjska Gora brez dolga

Po zadolženosti na prebivalca je med gorenjskimi občinami na prvem mestu Jezersko z 1224 evri dolga na občana. Skupni dolg občine znaša dobrih 840.000 evrov, a majhno število prebivalcev jo postavlja na vrh lestvice. Tik za njo je Preddvor s 1216 evri na prebivalca in skupnim dolgom skoraj 4,6 milijona evrov. Na tretjem mestu je Bohinj s 907 evri na prebivalca in skupno zadolženostjo 4,7 milijona evrov.

Na nasprotnem koncu lestvice so Žirovnica z zgolj 14 evri dolga na prebivalca, Cerklje na Gorenjskem z 27 evri in Šenčur z 32 evri. Kranjska Gora je leto zaključila povsem brez dolga. Zadolženost ni nujno povezana z velikostjo občine – Preddvor beleži 1.216 evrov dolga na prebivalca, sosednje Cerklje na Gorenjskem pa le 27 evrov, kar je skoraj 45-kratna razlika.

Kranj četrti v Sloveniji po skupnem dolgu

Mestna občina Kranj je izkazala skupni dolg v višini 46,2 milijona evrov, kar je največ med vsemi gorenjskimi občinami. Po tem kazalniku se je Kranj uvrstil na četrto mesto med vsemi slovenskimi občinami, za Ljubljano, Mariborom in Celjem. Po dolgu na prebivalca pa Kranj s 831 evri zaseda četrto mesto na Gorenjskem, za Jezerskim, Preddvorom in Bohinjem.

Jezersko velja za eno najmanjših občin, ki pa ima na prebivalca največji dolg (foto: občina Jezersko).

Zadolženost gorenjskih občin – pregled

Spodnja tabela prikazuje skupno zadolženost občin in pravnih oseb javnega sektorja na njihovi ravni. Občine so razvrščene od najbolj do najmanj zadolžene glede na dolg na prebivalca.

Na vrhu lestvice je Jezersko s skupnim dolgom 840.873 evrov, kar pomeni 1224 evrov na prebivalca, sledi mu Preddvor s 4.586.165 evrov dolga oziroma 1216 evrov na prebivalca. Bohinj dolguje 4.742.414 evrov, kar znaša 907 evrov na prebivalca, Kranj pa s skupnim dolgom 46.196.363 evrov beleži 831 evrov na prebivalca. V Tržiču dolg znaša 10.547.934 evrov oziroma 713 evrov na prebivalca, v Železnikih 4.169.050 evrov oziroma 614 evrov na prebivalca, v Škofji Loki pa 13.941.468 evrov oziroma 600 evrov na prebivalca.

Na Bledu skupni dolg znaša 4.139.886 evrov, kar je 528 evrov na prebivalca, v Naklem 2.249.969 evrov oziroma 417 evrov na prebivalca, v Žireh pa 2.079.353 evrov oziroma 412 evrov na prebivalca. Jesenice dolgujejo 8.337.912 evrov, kar pomeni 397 evrov na prebivalca, občina Gorenja vas - Poljane 2.874.483 evrov oziroma 367 evrov na prebivalca, Radovljica pa 5.178.972 evrov oziroma 274 evrov na prebivalca.

Najmanj zadolžene občine so Gorje s 168.218 evrov dolga oziroma 61 evrov na prebivalca, Šenčur z 286.033 evrov oziroma 32 evrov na prebivalca, Cerklje na Gorenjskem z 207.206 evrov oziroma 27 evrov na prebivalca in Žirovnica z 64.553 evrov oziroma zgolj 14 evrov na prebivalca. Kranjska Gora pa je edina gorenjska občina, ki ob koncu leta 2024 ni izkazovala nobenega dolga.

Preddvor je ena od dveh občin, kjer dolg na prebivalca presega 1000 evrov (foto: občina Preedvor).

Visok dolg še ne pomeni slabega gospodarjenja

Pri branju podatkov velja biti previden – visoka zadolženost sama po sebi ne pomeni, da občina slabo upravlja javne finance. Občine se pogosto zadolžujejo za večje infrastrukturne naložbe, kot so gradnja vrtcev, šol, cest in kanalizacijskega omrežja, ki dolgoročno izboljšujejo kakovost življenja. 

Prav tako nizka zadolženost ni nujno znak uspešnosti, saj je lahko posledica višjih lastnih prihodkov, manjšega obsega investicij ali drugačnega načina financiranja projektov.

Za celovito oceno finančnega stanja bi bilo treba upoštevati tudi prihodke občin, višino letnih proračunov, stroške odplačevanja posojil in vrednost izvedenih investicij. Podatki vseeno ponujajo zanimiv vpogled v finančno stanje gorenjskih občin – še posebej v času, ko se iztekajo sedanji županski mandati.

Preberite še

Komentarji

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura