Novi desetletni načrt upravljanja predvideva strožje omejevanje turističnega obiska, manj avtomobilov v osrčju parka in večje varovanje občutljivih naravnih območij
Triglavski narodni park se pripravlja na korenite spremembe pri upravljanju turističnega obiska. Osnutek novega desetletnega načrta za obdobje 2027–2036, predvideva skupno 122,4 milijona evrov ukrepov na področju varovanja narave, urejanja prometa in razvoja lokalnih skupnosti.
Spremembe bodo posebej opazne na območjih Bohinja, Pokljuke, Vintgarja ter alpskih dolin Vrata, Kot in Krma, kjer se že danes pojavljajo resne težave zaradi množičnega turizma.
Turistični obisk se je v petnajstih letih potrojil
Temeljni razlog za načrtovane spremembe je dramatična rast turizma. Občine na območju narodnega parka so leta 2010 zabeležile okoli 567.000 turističnih prihodov, lani pa že več kot 1,66 milijona. Število prenočitev se je v istem obdobju povečalo z 1,68 milijona na skoraj 4,27 milijona. Statistika pri tem ne zajema vseh enodnevnih obiskovalcev, ki prav tako pomembno obremenjujejo naravo in prometno infrastrukturo.
Samo sotesko Vintgar, slap Savice, korita Mostnice in Tolminska korita je leta 2024 skupaj obiskalo približno 700.000 ljudi. Obisk nekaterih najpopularnejših naravnih znamenitosti je že dosegel raven, pri kateri negativno vpliva tako na naravo kot na kakovost doživetja.
Vintgar: največ 245 obiskovalcev hkrati, Savica največ 1700 na dan
Načrt posebno pozornost namenja omejevanju obiska najbolj obremenjenih znamenitosti. Za sotesko Vintgar je strokovno ocenjena dnevna nosilna zmogljivost 2.290 obiskovalcev, pri čemer jih je lahko v soteski hkrati največ 245. Na podlagi teh strokovnih ocen je bila za Vintgar že izdana odredba o omejitvi obiskovanja.
Za slap Savice je ocenjena dnevna zmogljivost 1135 obiskovalcev, julija in avgusta pa 1.700. Pri koritih Mostnice znaša ocena 440 obiskovalcev dnevno pri enosmernem obiskovanju oziroma 880 pri dvosmernem. Za Martuljške slapove je predvidena zmogljivost 1.300 obiskovalcev dnevno pri ogledu spodnjega slapa oziroma 1500 pri ogledu obeh.
Gre za strokovno določene nosilne zmogljivosti, ki jih bodo morali upravljavci upoštevati pri načrtovanju – ne za samodejne dnevne omejitve.
Manj avtomobilov, več javnega prevoza
Eden osrednjih ciljev novega načrta je zmanjšanje prometnih obremenitev v osrčju parka. Na najbolj obiskanih območjih želijo omejevati individualni motorni promet in spodbujati javni prevoz ter druge trajnostne oblike mobilnosti. Parkiranje naj bi se prednostno urejalo na vstopih v narodni park in znotraj naselij, večja parkirišča pa zunaj meja zavarovanega območja.
Na območju Bohinjskega jezera se že zmanjšuje število parkirišč neposredno ob jezeru, nova parkirišča za prestopanje na javni prevoz pa se urejajo pri Bohinjski Bistrici.
Na Pokljuki ostaja izziv veliko število manjših neurejenih parkirišč, v alpskih dolinah pa pritisk avtomobilov na izhodišča planinskih poti. Brez dodatnih ukrepov bi se motorni promet v turistični sezoni lahko povečeval za tri do pet odstotkov letno.
Varovanje narave in življenje domačinov
Novi načrt predvideva tudi strožje varovanje naravno najbolj občutljivih območij. Za določene naravne vrednote dolgoročno ni predvidena gradnja nove infrastrukture za obiskovanje, na območjih, kjer obisk ogroža rastlinske in živalske vrste, pa so načrtovana mirna območja z omejitvami dostopa. Takšni ukrepi so namenjeni predvsem varstvu visokogorskih ekosistemov, gnezdišč ptic in območij, kjer živali potrebujejo mir.
Načrt ne pozablja na 2.447 prebivalcev, ki živijo v 33 naseljih znotraj parka. Med cilji so ohranjanje poseljenosti, podpora tradicionalnim dejavnostim in izboljšanje pogojev za trajnostni razvoj. Za gorenjske občine, zlasti Bohinj, Gorje, Bled in Kranjsko Goro, bo ključno, kako bodo usklajeni naravovarstveni ukrepi, razvoj turizma in vsakodnevne potrebe domačinov.
Načrt še ni dokončen, vstopnine za celoten park niso predvidene
Dokument, pripravljen junija 2026, je za zdaj zgolj osnutek in mora pred dokončno potrditvijo prestati predpisane postopke usklajevanja. Največji del predvidenih sredstev – 67,6 milijona evrov – je namenjen urejanju obiskovanja, sledita ohranjanje narave z 28,1 milijona in trajnostni razvoj lokalnih skupnosti s skoraj petimi milijoni evrov.
Dejanska izvedba ukrepov bo odvisna od razpoložljivih proračunskih in projektnih virov. Načrt sicer ureja zaračunavanje vstopnin za posamezne naravne vrednote, ne predvideva pa uvedbe splošne vstopnine za celoten Triglavski narodni park.
