Na Visokem pri Poljanah so se zbrali kmetje, podjetniki in odločevalci ter razpravljali o tem, kako obdržati mlade, razviti kmetijstvo in ustaviti odseljevanje z gorenjskega podeželja.
Na Visokem pri Poljanah so se sredi razprav o prihodnosti gorenjskega podeželja zbrali kmetje, podjetniki, predstavniki lokalnih skupnosti in državnih institucij.
Tretji Gorenjski razvojni forum, ki sta ga soorganizirala BSC Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske in Razvojna agencija Sora, je pokazal, da podeželje ni brez rešitev, je pa brez časa za odlašanje. Staranje nosilcev kmetij, pritisk na zemljišča in odseljevanje mladih so izzivi, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.
Tehnologija, ki pride tudi v star hlev
Eno izmed presenetljivih sporočil foruma je prišlo s področja avtomatizacije. Jure Novak iz podjetja Inokron je poudaril, da sodobna tehnologija ni namenjena le velikim kmetijskim obratom.
»Ni treba, da vsaka kmetija postane hala. Naš robot gre tudi v stare hleve.«
Kmet z avtomatskim krmljenjem prihrani 60 minut dnevno in pridobi 15 odstotkov več mleka, prihranek časa pa je enakovreden kar 46 delovnim dnevom letno.
Ta čas lahko kmet nameni predelavi mleka, kmečkemu turizmu ali preprosto družini. Marijan Pogačnik iz Biotehniškega centra Naklo je dodal, da razvoj podeželja terja nova znanja, kmetije in turistične domačije pa lahko postanejo razvojni laboratoriji za zelena delovna mesta prihodnosti.
Lokalna hrana potrebuje zgodbo in zaslužek
Janja Bernik je forumu predstavila primer, kako tradicija in trženje skupaj ustvarjata ekonomsko vzdržno kmetijo. S pridelavo in predelavo žit, kot so proso, ajda in pira, ter sloganom »V Loko po moko« gradijo neposredno vez med pridelovalcem in kupcem na Sorškem polju. Takšen pristop krepi lokalno prehransko varnost in zaupanje potrošnikov.
A lokalno poreklo samo po sebi ni dovolj, je opozorila Katarina Uršič s Kmetije Pustotnik. Izdelek mora imeti prepoznavno zgodbo, blagovno znamko in tržno prednost, dodana vrednost pa mora ostati v okolju, kjer nastane.
»Podeželje bo leta 2050 privlačno samo, če bo na njem mogoče dobro živeti od svojega dela.«
Podjetja rastejo, prostora ni
Med sistemskimi ovirami za razvoj gorenjskega podeželja izstopa pomanjkanje dostopnih industrijskih zemljišč. Simon Mesec iz podjetja Mebor je opozoril, da imajo podeželska podjetja znanje in ambicije za širitev, a jih prostorska stiska duši.
»Industrijska zemljišča so predraga, zato se ne moremo širiti. Potrebujemo hitrejše prostorske načrte in več industrijskih con po dostopnih cenah.«
Mitja Kadoič iz KGZS – Zavoda Kranj je ob tem posvaril pred razprodajo kmetijskih zemljišč. Nove tehnologije sicer omogočajo kakovostna delovna mesta tudi v odročnejših krajih, dolgoročno pa mora razvoj ohraniti tla za pridelavo hrane. Kmetijska zemljišča namreč niso le vir hrane, temveč imajo ključno vlogo pri zadrževanju vode, omejevanju erozije in zmanjševanju požarne ogroženosti.
Zakaj bi mladi ostali in kam gredo, ko odidejo?
Podeželje potrebuje več kot le delovna mesta, je bil jasen Gregor Mlinar z občine Žiri, ki je predstavil prenovo območja Pustotnik. Nekoč degradiran prostor je postal stičišče za rekreacijo različnih generacij.
»Če želimo, da mladi ostanejo na podeželju, moramo ustvariti okolje, v katerem je prijetno živeti.«
Podobno filozofijo zagovarja Rudi Pintar iz Podeželske skupnosti Sorica, kjer je Sorška štoba postala prostor za druženje, delavnice in turistične informacije, obisk pa je presegel vsa pričakovanja. Skupnost sama upravlja prihodke od turistične takse. Irma Potočnik Slavič z oddelka za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete je razpravo razširila na vlogo mladih in žensk pri soupravljanju podeželskih skupnosti ter vprašanje skupnih vrednot pri zagotavljanju kakovostnega življenja.
Starajoče se kmetijstvo in vprašanje naslednikov
Barbara Špehar iz BSC Kranj je opozorila na izkušnje projekta Down to Earth, ki se ukvarja z odseljevanjem in okoljsko odpornostjo podeželja. Z odhodom ljudi in opuščanjem kmetijstva izginjajo obdelane krajine, ki varujejo pred naravnimi nesrečami, erozijo in poplavami. Tudi majhne kmetije imajo pri tem nezanemarljivo vlogo.
Velislav Žvipelj, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, je med najpomembnejšimi izzivi izpostavil neugodno starostno sestavo nosilcev gorenjskih kmetij. Vprašanje, kdo bo kmetoval v naslednjih desetletjih, ostaja brez jasnega odgovora.
Na ravni celotne Slovenije je kmetijska proizvodnja v letu 2024 narasla za okoli pet odstotkov, proračunska izplačila za razvoj podeželja pa so znašala skoraj 217 milijonov evrov. Toda sredstva sama brez naslednikov in privlačnih življenjskih pogojev ne morejo obrniti demografskega trenda.
Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, je v uvodnem delu poudaril, da morajo biti odločanje in sredstva bliže ljudem, lokalne skupnosti in pokrajine pa močnejše. Monika Kirbiš Rojs, ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, je opozorila na obdobje po letu 2028, ko bo morala Slovenija za ohranitev statusa neto prejemnice evropskega denarja uspešno nastopati na neposrednih razpisih v Bruslju.
