Udeleženci iz petih občin so s kolesi in zapravljivčkom prepotovali pot od izvira do izliva Pšate.
Pri izviru Pšate v občini Cerklje na Gorenjskem se je v soboto, 10. oktobra, začela posebna pot, ki je po dolgem premoru znova povezala domačine petih gorenjskih občin. Člani študijskega krožka Etno-fletno in domačini so se odpravili na skupno potovanje od izvira do izliva Pšate, s katerim so obudili nekdanjo tradicijo srečevanja krajev ob tej gorenjski reki.
Glasba, pesem in zapravljivček
Udeleženci so se na pot odpravili pretežno s kolesi, del povorke pa je ohranil pridih minulih časov. Franc Kuralt z Zgornjega Brnika je glasbenike in udeležence v narodnih nošah peljal z zapravljivčkom. Srečanje so pri izviru pripravili mentorica krožka Branka Urbanija, Ivan Kropivnik in Nande Podjed. Zbrane je pozdravil župan občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, Kropivnik je prebral svojo pesem o Pšati, Jožef Pavlič pa je predstavil knjigo o njej. Za glasbeno popestritev so poskrbeli Cerkljanski gavnarji iz Kulturnega društva Folklora Cerklje.
Podjed je ob tej priložnosti obudil spomin na prvo skupno potovanje pred 24 leti in poudaril željo, da bi Pšata še naprej povezovala kraje, občine in ljudi ob njej.
Župani so pozdravili kolesarje ob poti
Povorka je na svoji poti naletela na topel sprejem v vsaki od občin. V Komendi je udeležence pred osnovno šolo sprejel župan Jurij Kern, v Mengšu pa župan Bogo Ropotar, ki se jim je pridružil tudi na kolesu vse do Loke pri Mengšu. Skozi Trzin jim je na kolesu sledil župan Peter Ložar. Na cilju pri Dragomlju so jih pri gasilskem domu pričakali domači gasilci, krajani in domžalski podžupan Borut Ernestl, skupno pot pa so sklenili s pogostitvijo.
Tradicija, ki sega v leto 2002
Začetki te posebne tradicije segajo v 29. junij 2002, ko sta Konjeniško društvo Cerklje in Vaška skupnost Pšata pripravila prvo takšno srečanje. Takrat je proti istoimenski vasi pri Dragomlju krenilo šest konjskih vpreg z okoli 40 Pšačani. Zadnja takšna povorka je bila leta 2006, letošnja obuditev pa je hkrati zaznamovala desetletnico delovanja trzinskega študijskega krožka Etno-fletno.
