Na Bledu nadaljujejo prizadevanja za zmanjšanje količin odpadkov.
Občini Bled in Gorje, ki sta pred tremi leti prestali prvo revizijo za pridobitev mednarodnega certifikata Zero Waste Cities ter s tem postali prvi certificirani zero waste občini v Evropi, ostajata zavezani zmanjševanju količin odpadkov.
Pred kratim je bil certifikat ponovno potrjen, največji izziv pa ostajajo s turizmom povezani odpadki.
Kot so sporočili z Občine Bled, so novembra tuji strokovnjaki opravili novo revizijo, v kateri so ocenjevali napredek v zadnjih treh letih.
Ugotovitve kažejo, da ravnanje z odpadki ostaja pomembna prednostna naloga obeh občin, vendar pa bodo za nadaljnji napredek potrebni nov zagon in okrepljeni ukrepi.
»Ponovna potrditev certifikata dokazuje, da sta Bled in Gorje na pravi poti, hkrati pa jasno kaže, da zero waste ni enkraten dosežek, temveč dolgoročen proces nenehnih izboljšav,« poudarjajo mentorji Ekologi brez meja.
Turizem in odpadki
Eden večjih izzivov ostaja velik turistični obisk, ki s seboj prinaša tudi povečan okoljski odtis. Prav zato bosta občini v prihodnje še okrepili aktivnosti, namenjene osveščanju in vključevanju obiskovalcev v varovanje lokalnega okolja, zlasti na področju pravilnega ravnanja z odpadki, ter nadgradili sodelovanje s ponudniki namestitev in gostinskimi obrati.
Pomemben del ukrepov bodo predstavljale tudi javne prireditve, na katerih bo poudarek na preprečevanju nastajanja odpadkov, uporabi embalaže za večkratno uporabo in doslednem ločevanju odpadkov.
Sektor turizma in z njim okoli 10.000 nastanjenih gostov ter okoli 30.000 dnevnih obiskovalcev v visoki sezoni prispeva kar 30 odstotkov vseh odpadkov, finančna kompenzacija pa je v primerjavi z ekološkim odtisom zanemarljiva, je povedal direktor komunalnega podjetja Infrastruktura Bled Janez Resman.
Dodal je, da samo okoli Blejskega jezera v visoki sezoni dnevno zberejo okoli deset kubičnih metrov odpadkov.
Ugotovili so, da je na vrhuncu sezone premalo, da dvakrat dnevno odpeljejo smeti iz smetnjakov okoli jezera.
Bodo zmanjšali število košev?
Razmišljajo, da bi zmanjšali število košev okoli jezera in ob jezeru vzpostaviti dva ekološka otoka, kjer bi ob pomoči umetne inteligence vsak lahko pravilno odložil odpadke.
»Skrb za naravo je naša temeljna naloga, saj so ravno naravne danosti zaslužne za svetovni sloves Bleda.
S tem zavedanjem pristopamo k razvoju kraja in sprejemamo odločitve, ki bodo Bled v današnji podobi ohranile za prihodnje generacije,« je izpostavil blejski župan Anton Mežan.
Prepričan je, da je skrb za naravne danosti zapisana v DNK večine domačinov, obiskovalce pa morajo o trajnostnem ravnanju vztrajno osveščati.
»Posameznik na Bledu ustvari deset odstotkov manj odpadkov kot je slovensko povprečje, a sektor turizma s seboj prinaša tudi negativne posledice, ki se, med drugim, odražajo v naraščajočem številu odpadkov,« je izpostavil.
Verjame, da zgledi vlečejo in da lahko z vztrajnostjo med obiskovalci sprožijo efekt snežne kepe, ki bodo trajnostno ravnanje razumeli kot standard obnašanja na destinaciji.
Vedno več turističnih ponudnikov
Težave pa so, kot je opozoril Resman, tudi pri turističnih ponudnikih. Iz leta v leto namreč narašča število turističnih apartmajev in sob, katerih lastniki si želijo čim manj stroškov z odpadki.
V Infrastrukturi Bled tako opažajo odlaganje mešanih komunalnih odpadkov na eko otoke, velikokrat kar v zabojnike za papir ali na tla ob zabojnike.
»Zadeve skušamo nadzirati, pri čemer smo delno uspešni,« je dejal Resman in napovedal okrepitev nadzora nad kršitelji.
Za dosego okoljskih ciljev se mu zdi nujno potreben tudi razmislek o kavcijskem sistemu in ukinitvi embalaže za enkratno uporabo v trgovinskih verigah in pri ponudnikih hitre prehrane.
