Mnogi pohodniki menijo, da bananin olupek, jabolčni ogrizek ali lupina mandarine v naravi ne predstavljajo težave. Strokovnjaki opozarjajo, da je resnica povsem drugačna.
Ko govorimo o odpadkih v gorah, večina najprej pomisli na plastenke, pločevinke ali papirčke od čokoladic. Veliko manj ljudi pa se zaveda, da med odpadke sodijo tudi biološko razgradljivi ostanki hrane. Bananin olupek, jabolčni ogrizek, lupina pomaranče ali ostanki sendviča namreč v gorah nimajo kaj iskati.
Pravilo planincev in naravovarstvenikov je preprosto: kar prineseš s seboj, tudi odnesi.
V gorah se razgrajujejo bistveno počasneje
Eden najpogostejših argumentov pohodnikov je, da gre za naravni material, ki bo sčasoma razpadel. To sicer drži, vendar je težava v času.
V toplih in vlažnih razmerah komposta se bananin olupek razgradi že v nekaj tednih. V visokogorju pa zaradi nižjih temperatur, vetra in počasnejšega delovanja mikroorganizmov razgradnja traja bistveno dlje. Bananin olupek lahko v takšnem okolju ostane tudi leto ali dve, lupine citrusov pa pogosto še dlje.
To pomeni, da odpadki dolgo kvarijo videz narave in po nepotrebnem obremenjujejo občutljivo gorsko okolje.
Hrana spreminja vedenje divjih živali
Še pomembnejši razlog je vpliv na živali.
Biološki odpadki predstavljajo lahko dostopen vir hrane za lisice, kune, ptice, glodavce in druge prostoživeče živali. Tako se začnejo navajati na človeško hrano in jo vse pogosteje iskati ob planinskih poteh, kočah in parkiriščih.
To lahko spremeni njihovo naravno vedenje, poveča možnost srečanj z ljudmi in živali spodbudi, da se zadržujejo na območjih, kjer so bolj izpostavljene nevarnostim. Poleg tega številna živila, ki jih uživamo ljudje, za divje živali niso primerna, nekatera pa so lahko celo škodljiva.
Tudi sadje ni del gorskega ekosistema
Čeprav gre za naravne materiale, številni ostanki hrane v visokogorje sploh ne sodijo.
Banan, pomaranč ali mandarin v alpskem okolju ni. Njihovi ostanki zato v naravo prinašajo organske snovi in semena, ki niso del tamkajšnjega ekosistema. Poleg tega privabljajo živali na območja, kjer hrane sicer ne bi iskale.
Prav zato biološko razgradljivi odpadki niso izjema od pravila, da v naravi za seboj ne puščamo sledi.
Majhna navada, velik učinek
Slovenski planinci se radi pohvalimo z lepo ohranjenimi gorami. K temu lahko prispeva prav vsak obiskovalec z zelo preprosto navado – vse, kar prinese v nahrbtniku, naj tudi odnese nazaj v dolino.
To velja tako za plastenke in embalažo kot tudi za bananine olupke, jabolčne ogrizke, lupine citrusov in druge ostanke hrane. Doma jih lahko odložimo med biološke odpadke ali na kompost, v gorah pa ne sodijo na tla.
Čeprav se zdi bananin olupek nepomemben, lahko na tisoče takšnih 'malenkosti' vsako leto pusti opazne posledice. Gore bodo ostale čiste le, če bo vsak pohodnik za seboj odnesel prav vse odpadke – tudi tiste, ki so na prvi pogled povsem naravni.
