Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so določili sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo.
Zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in nekateri drugi zavarovanci imajo pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela.
O tej pravici odloča zavarovančev osebni zdravnik. V določenih primerih o tem odloča imenovani zdravnik zavoda za zdravstveno zavarovanje ali zdravstvena komisija istega zavoda.
Zavarovanec pravico uveljavlja z bolniškim listom, ki ga izda zavarovančev osebni zdravnik.
Predpisani režim gibanja
Bolniški stalež je namenjen zdravljenju in čim hitrejši vrnitvi na delo, zato mora zavarovanec upoštevati navodila zdravnika in predpisani režim gibanja. Navodila o ravnanju v času začasne zadržanosti od dela (bolniškega staleža) določi zdravnik, ki je pristojen za ugotavljanje začasne zadržanosti od dela.
Če osebni zdravnik posebnih navodil o ravnanju ne poda, velja, da se mora zavarovanec nahajati doma.
Sedem režimov gibanja
Režim gibanja se določi ob začetku začasne zadržanosti od dela in ob morebitni spremembi navodil o ravnanju. Režim gibanja opredeli zdravnik, ki odloča o začasni zadržanosti od dela, torej osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija.
- Prvi režim je počitek na domu, pri katerem mora bolnik ostati na naslovu svojega prebivališča, izhod pa je dovoljen le zaradi zdravstvenih storitev. Odhod v trgovino, na sprehod ali v tujino ni dovoljen.
- Pri režimu počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča je bolniku dovoljeno omejeno gibanje v kraju prebivališča zaradi zdravstvenih storitev in zaradi zagotavljanja osnovnih potreb (na primer nakup živil, urejanje nujnih upravnih zadev, prevoz otroka do vrtca ali šole). V preostalem času mora biti zavarovanec na naslovu svojega prebivališča. Za odhod v tujino je potrebna odobritev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kraj prebivališča je po pojasnilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije naselje, v katerem je naslov prebivališča. Če v tem naselju niso zagotovljene osnovne storitve za preživetje, se za kraj prebivališča šteje tudi najbližje naselje, v katerem so te storitve zagotovljene. Če ima zavarovanec poleg stalnega tudi začasno prebivališče, se šteje, da je v času začasne zadržanosti od dela na naslovu začasnega prebivališča, razen če osebnemu zdravniku ne sporoči drugače.
- Tretji režim je dovoljeno gibanje v kraju prebivališča, pri katerem je bolniku v domačem kraju dovoljeno gibanje in izvajanje aktivnosti, ki ne vplivajo negativno na njegovo zdravstveno stanje oziroma prispevajo k čimprejšnji povrnitvi zmožnosti za delo. Dopuščene so tudi aktivnosti, ki jih določi zdravnik, kot so sprehodi. Za odhod zavarovanca v tujino je potrebna odobritev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
- Enako velja tudi pri režimu z dovoljenim gibanjem v kraju in izven kraja prebivališča.
- Ob odsotnosti zaradi nege družinskih članov je dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča zaradi zagotavljanja osnovnih potreb in aktivnosti po priporočilu zdravnika, odhod v tujino pa je mogoč tudi brez dovoljenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Nega se izvaja na domačem naslovu ali na naslovu prebivanja osebe, ki nego potrebuje. Za sobivanje v bolnišnici oziroma zdravilišču ni potrebna odobritev zdravnika.
- Pri režimu, ki je namenjen bolnikom v izolaciji, ta ne sme zapustiti bivališča. Izolacijo odredi zdravnik in pomeni, da mora bolnik tudi omejiti stike z drugimi osebami in dosledno upoštevati priporočila za preprečevanje širjenja bolezni.
- Sedmi režim je odhod v tujino z odobritvijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V navodilih so zapisali, da gre za izjemne primere, v vlogi, ki jo lahko poda zavarovanec sam ali njegov izbrani osebni zdravnik, pa je treba navesti državo in trajanje bivanja v tujini.
