Sindikati in civilna družba trdijo, da interventni zakon ogroža socialno državo, zato zahtevajo referendum in širšo javno razpravo.
Predstavniki sindikatov in civilne družbe so danes v Državni zbor vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, medtem ko je za vložitev pobude potrebnih 2500 podpisov.
V treh delovnih dneh in pol so zbrali 47.223 podpisov, je v izjavi za medije pred poslopjem Državnega zbora v Ljubljani povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.
»Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času je prvo, a jasno sporočilo: to ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem, za kapital in za bogate, to ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj socialne države,« je poudaril Štrukelj.
Dodal je, da niti pritiski, oviranje in celo prepovedi zbiranja podpisov na delovnih mestih ljudi niso odvrnili od tega, da bi povedali, kaj si mislijo o zakonu.
Pobuda za razpis referenduma po njegovih besedah ni bila njihova prva izbira, ampak odgovor na zavrnjen dialog in na vsebino zakona, ki je zanje nesprejemljiva.
Štrukelj je ocenil, da se je v teh nekaj dneh zbiranja podpisov med sindikati in nevladnimi organizacijami spontano oblikovalo zavezništvo, ki ga je po njihovi presoji treba ohraniti.
»Lahko bi ga poimenovali zavezništvo za socialno državo, zavezništvo za zaščito pravic delavk in delavcev ter za varna delovna razmerja, zavezništvo za univerzalno dostopno javno zdravstvo in kakovostno javno šolstvo, zavezništvo za varno starost, zavezništvo za pravično razporeditev bremen med prebivalstvom z upoštevanjem načela solidarnosti, da tisti, ki ima več, tudi več prispeva za skupno dobro,« je dejal.
»Referendum je pravica ljudstva, da se neposredno opredeli do izbire o prihodnosti, ki je položena v ta zakon. Naj ljudje povedo, ali podpirajo usmeritev, ki temelji na socialni državi in na konceptu socialno-tržnega gospodarstva, ali pa želijo v smer neoliberalne ekonomije in ideologije, kjer je dobiček edino merilo uspeha, solidarnost med ljudmi pa pridobi negativen prizvok,« je med drugim še povedal Štrukelj.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je poudaril, da v Sloveniji ni izrednih razmer, kljub temu pa je DZ interventni zakon obravnaval na izrednih sejah.
»V Sloveniji si želimo socialno in pravično državo, ki temelji na solidarnosti. To je tisto, kar zahteva teh 47.223 podpisov,« je dejal.
Zbrane podpise je označil kot »odgovornost poslank in poslancev, ki želijo razkroj socialne države«. »Zato jim na tem mestu zelo jasno sporočam, naj ne odločajo o ljudeh brez ljudi,« je dodal.
Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakoba Počivavška podpisi niso samo prvi korak k referendumu, temveč tudi prvi korak k demokratični javni razpravi in odločanju o »interventnem zakonu za razkroj države«. »Gre za postopek, ki ga predlagatelji tega zakona sistematično zatirajo,« je dejal.
Izpostavil je, da so bili med zbiranjem podpisov deležni številnih ovir in prepovedi, diskreditacij ter žaljivega in sovražnega govora.
Prepričan je, da ne glede na vse za socialni dialog še ni prepozno. Ob tem je državne svetnike, ki imajo danes na dnevnem redu odločanje o predlogu veta na zakon, pozval, naj tega tudi sprejmejo.
Pomen takšnega števila zbranih podpisov sta izpostavila tudi predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Tožbar in predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. Kot je dejal slednji, sindikati in civilna družba preprosto morajo braniti pridobljene pravice, ki so si jih izborili predniki.
»Zato na tem mestu zelo jasno povem, da vam ne bo uspelo. Kakršno koli zatiranje socialnega dialoga je enostavno samo strah pred golo resnico,« je dejal.
Predstavnica civilne iniciative Glas ljudstva Katarina Rotar je poudarila, da gre za škodljiv zakon, ki bo povzročil razkroj države na več ravneh.
»Odločanja o tako škodljivem zakonu ne moremo prepustiti samo peščici od oblasti pijanih posameznikov v parlamentu, o tem mora odločati ljudstvo,« je dejala.
Kaj sledi?
Državni zbor bo moral po vložitvi odločiti o začetku 35-dnevnega roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Državni zbor sicer lahko, če tako meni, sprejme tudi sklep o nedopustnosti referenduma. Za takšno odločitev je pomembno predvsem določilo iz drugega odstavka 90. člena ustave, ki določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve.
Kot je prejšnji teden pojasnil ustavni pravnik Saša Zagorc, po sprejetju tega sklepa referendum načeloma ni mogoč.
»Ima pa pobudnik, ki je zbral 2500 podpisov, možnost, da zahteva presojo sklepa pred ustavnim sodiščem, preden je torej zakon objavljen in začne veljati. To pravzaprav pomeni zadržanje uveljavitve tega zakona,« je izpostavil.
Štrukelj je potrdil, da se bodo sindikati, če bodo poslanci sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma, zagotovo obrnili na ustavno sodišče.
