Sedem kandidatov za župana Mestne občine Kranj je na soočenju predstavilo načrte za prihodnost mesta, od stanovanj in parkirišč do zdravstva in športne infrastrukture.
Kranj se pred lokalnimi volitvami, ki bodo v nedeljo, 15. novembra, pripravlja na odločitev o tem, kdo bo največjo gorenjsko občino vodil prihodnja štiri leta.
Na predvolilnem soočenju, ki smo ga pripravili v uredništvu Gorenjskainfo, ki je del skupine Moji Mediji, so kandidati predstavili svoje poglede na najpomembnejše razvojne izzive Mestne občine Kranj.
Soočenja so se udeležili Igor Velov (Lista povezani za razvoj Kranja), Vekoslav Panigaz (Resni.ca), Matjaž Rakovec (Socialni demokrati), Janez Černe (skupina volivcev), Tomaž Krišelj (Stranka generacij), Karin Planinšek (Slovenska demokratska stranka) in Irena Dolenc (Nova Slovenija).
V ospredju so bili projekti, o katerih se v Kranju govori že vrsto let, številni pa še vedno čakajo na uresničitev.
Avtobusna postaja že več kot 50 let začasna, kandidati obljubljajo spremembe
Eno prvih vprašanj soočenja je bilo namenjeno prihodnosti kranjske avtobusne in železniške postaje. Obstoječa avtobusna postaja je že desetletja predmet kritik zaradi dotrajanosti, pomanjkljive infrastrukture in neustreznih pogojev za potnike.
Velov zagovarja prenovo na sedanji lokaciji. »Prepričan sem, da se lahko v roku dveh let po nastopu županstva uredi avtobusna postaja,« je dejal.
Po njegovem bi morali urediti sanitarije, čakalnico in nadstreške, dolgoročno pa slediti državnim načrtom za skupni potniški terminal ob železniški postaji.
Podobno razmišlja Panigaz, ki je poudaril, da je obstoječo postajo nujno obnoviti, hkrati pa pospešiti postopke za vzpostavitev skupnega železniškega in avtobusnega terminala.
Aktualni župan Rakovec je pojasnil, da je novi potniški terminal predviden na območju sedanje železniške postaje, kjer naj bi nastali tudi avtobusni peroni in garažna hiša.
Glede obstoječe avtobusne postaje je povedal, da ima občina že pripravljene določene načrte in da so s koncesionarjem stekli pogovori o odstranitvi sedanjega objekta.
Po njegovih besedah bi se projektiranje lahko začelo po prihodnjem rebalansu občinskega proračuna.
Černe je opozoril predvsem na vsakodnevne težave potnikov, ki čakajo na avtobuse brez ustrezne zaščite pred vremenskimi vplivi.
Predlagal je hitro ureditev postajališč in izboljšanje voznih redov ter povezav med železniško postajo, mestnim središčem, Stražiščem in Planino.
Krišelj je bil kritičen do dolgotrajnega odlašanja.
»Mislim, da je zdaj skrajni čas, da se nekaj uredi,« je dejal in poudaril, da bi morali obstoječo postajo prenoviti, saj lahko državni načrti za novo lokacijo trajajo še vrsto let.
Še ostrejša je bila Karin Planinšek.
»Najprej bi izpostavila, da se mi zdi že zares tragikomično, da se po vseh teh letih še vedno pogovarjamo, kje bi dali novo avtobusno postajo,« je poudarila.
Opozorila je, da je postaja začasna že od leta 1972, in napovedala, da bi postopke za njeno obnovo začela takoj ob nastopu mandata.
Dolenc je izpostavila predvsem težave, na katere jo opozarjajo prebivalci v okolici postaje. Med njimi so neprimerno vedenje, nasilje, smetenje ter pomanjkanje pokritih klopi.
Po njenem bi lahko del težav odpravili takoj, za izboljšanje varnosti pa bi morali okrepiti sodelovanje redarstva in policije.
Športna infrastruktura: Nova dvorana, dotrajani objekti in več milijonov evrov vredni projekti
Druga pomembna tema je bila prihodnost športne infrastrukture. Kandidati so se večinoma strinjali, da Kranj potrebuje dodatne površine za šport, razlikovali pa so se pri vprašanju, kateri projekti bi morali imeti prednost.
Dolenc je poudarila potrebo po regijskem večnamenskem vadbenem športnem centru na atletskem stadionu Stanka Mlakarja, ki se načrtuje že od leta 2008.
Opozorila je tudi na pomanjkanje športnih površin v posameznih krajevnih skupnostih, predvsem v Mavčičah, ter na potrebe starejših po prostorih za vadbo.
Planinšek je poleg nove športne dvorane izpostavila slabe razmere v športnem parku Zarica, dotrajani velodrom v Stražišču, potrebe po širitvi športnega parka v Bitnah in obnovo tribun kranjskega nogometnega stadiona.
»Če se razglašamo za neko športno mesto, obenem pa se v našem mestu dogajajo take stvari, da otroci nimajo niti ustreznih pogojev za trening, jaz mislim, da smo tukaj malo zgrešili,« je povedala ob omembi težav v Zarici.
Na razmere v Zarici je opozoril tudi Krišelj, ki je poudaril potrebo po dodatnem nogometnem igrišču z umetno travo, novi večnamenski dvorani in ustreznejših pogojih za športne klube.
Černe je zavzel nekoliko drugačno stališče. Po njegovem Kranj ni toliko slab pri gradnji novih objektov, temveč predvsem pri njihovem vzdrževanju.
Predlagal je, da bi občina najprej bolje izkoristila obstoječe državne športne dvorane, ki bi jih lahko v popoldanskem času uporabljali športni klubi.
Zavzel se je tudi za novo igrišče z umetno travo, ureditev športne infrastrukture na Planini in izboljšanje pogojev za rekreativce.
Rakovec je poudaril, da bi bilo za večje projekte, kot sta nova ledna in večnamenska športna dvorana, treba pridobiti državno pomoč ali zasebnega partnerja.
»To so pač projekti, ki so težki približno 20 milijonov evrov,« je dejal.
Predstavil je tudi dosedanja vlaganja v športno infrastrukturo ter načrte za Zarico, Bitne, Hrastje, Golnik in Stražišče.
Glede očitkov o razmerah v Zarici je pojasnil, da je šlo za neurejena lastniška razmerja in da so se razmere po dogovoru z vpletenimi normalizirale.
Panigaz bi dal prednost športom, s katerimi se ukvarja največ ljudi, predvsem rekreaciji in nogometu. Med prednostne naložbe je uvrstil stadion, dodatno pokrito igrišče z umetno travo in Zarico.
Velov pa je kot osrednjo prioriteto izpostavil večnamenski športno-vadbeni center. Spomnil je, da je pri pripravi projekta sodeloval že kot podžupan v letih 2008 in 2009.
Kritičen je bil tudi do odločitve, da občina dela sredstev, pridobljenih iz dobitka na loteriji, ni namenila za njegovo izvedbo.
Parkiranje v Kranju: Obljuba 1000 novih parkirnih mest in garažna hiša Huje
Velik del soočenja je bil namenjen parkirni problematiki, predvsem v večstanovanjskih soseskah Planina, Zlato polje in Šorljevo naselje.
Černe je predstavil enega konkretnejših ciljev.
»Zato je v našem programu, da se v naslednjih štirih letih izgradi 1000 parkirnih mest v Kranju,« je povedal.
Med predlaganimi projekti so garažna hiša Huje, nadgradnja parkirišča na Župančičevi ulici, garažna hiša na Stari Savi in dodatna manjša parkirišča. Predlagal je tudi dogovore s trgovskimi centri, da bi lahko prebivalci ponoči uporabljali njihova parkirišča.
Velov je predstavil načrte za več garažnih hiš na Planini, med drugim na občinskem zemljišču pri trgovini Spar ter na območju med posameznimi stanovanjskimi soseskami.
Predlagal je tudi nadgradnjo obstoječih garaž in gradnjo podzemnih parkirišč, nad katerimi bi ostale zelene in rekreacijske površine.
Panigaz je poudaril, da pomanjkanja parkirišč ni mogoče reševati zgolj z omejevanjem avtomobilskega prometa.
»Mi je pa nesprejemljivo, da sedaj, ko ljudje nimajo kje parkirati, pa se jim sredi noči pišejo kazni. To bi takoj ukinil,« je dejal.Kot prvo prioriteto je navedel garažno hišo Huje.
Rakovec je zagovarjal kombinacijo kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov.
Kot uspešen kratkoročni ukrep je navedel uvedbo parkirnih dovolilnic oziroma modrih con, s katerimi so prebivalcem omogočili lažji dostop do parkirnih mest.
Dolgoročno pa vidi rešitev v gradnji garažnih hiš, novih parkirišč in povezovanju parkirne politike z javnim potniškim prometom.
Krišelj je opozoril, da se na Planini kljub dolgoletnim obljubam ni zgodilo dovolj.
Predlagal je garažne hiše, širitev obstoječih parkirišč in ponovno preučitev možnosti nočnega parkiranja na določenih površinah v mestnem jedru.
Planinšek je bila kritična do prometne politike, ki po njenem preveč omejuje uporabo avtomobilov.
Opozorila je, da številne družine zaradi vsakodnevnih obveznosti potrebujejo več kot en avtomobil, zato bi morali pri novogradnjah zagotavljati dovolj parkirnih mest.
Dolenc je ocenila, da bi bilo garažno hišo Huje mogoče uresničiti v približno dveh letih.
Poudarila je tudi, da je treba parkirno politiko oblikovati skupaj s prebivalci in upoštevati različne potrebe posameznih sosesk.
Pri električnih polnilnicah so kandidati večinoma zagovarjali postopno širitev omrežja glede na dejanske potrebe uporabnikov.
Stanovanja za mlade: Od 1000 novih stanovanj do samostojnega stanovanjskega sklada
Stanovanjska problematika je prinesla eno najobsežnejših razprav. Kandidati so opozarjali na visoke cene nepremičnin, pomanjkanje dostopnih najemnih stanovanj in omejitve pri individualni gradnji.
Černe je napovedal gradnjo 1000 stanovanj v prihodnjih štirih letih.
Opozoril je, da ima Kranj po njegovih navedbah občutno manj občinskih najemniških stanovanj na 1000 prebivalcev od slovenskega povprečja.
Predlagal je ustanovitev samostojnega stanovanjskega sklada, ki bi omogočal gradnjo, odkup in prenovo nepremičnin.
Rakovec je odgovoril, da ima občina trenutno 444 neprofitnih stanovanj in dodatno subvencionira najemnine na podlagi 276 pogodb.
Izpostavil je načrtovano gradnjo 269 neprofitnih stanovanj stanovanjskega sklada ob Savi in pomen infrastrukture, ki jo je občina zgradila za omogočanje tega projekta.
Glede samostojnega stanovanjskega sklada je opozoril na stroške njegove ustanovitve. Kot možno rešitev je omenil poseben občinski oddelek, ki bi se ukvarjal s stanovanjsko politiko.
Velov je zagovarjal aktivnejšo vlogo občine pri gradnji stanovanj.
Predlagal je, da bi del obstoječih neprofitnih stanovanj ponudili v odkup sedanjim najemnikom, pridobljena sredstva pa namenili novemu stanovanjskemu skladu.
Ta bi nato gradil nova stanovanja, del prodal na trgu, preostala pa namenil mladim družinam in kadrovskim potrebam.
Planinšek je prav tako predlagala samostojni javni stanovanjski sklad. Opozorila je na visoke najemnine v novogradnjah.
Kot primer je navedla, da se stanovanja s približno 40 kvadratnimi metri v Kranjski Iskrci po njenih opažanjih oddajajo tudi za okoli 1000 evrov mesečno.
Predlagala je najem z možnostjo odkupa, subvencije za mlade družine in delno oprostitev komunalnega prispevka pri prvi gradnji.
Dolenc bi več poudarka namenila spremembam prostorskih aktov, s katerimi bi občina omogočila tudi gradnjo individualnih hiš.
Zavzela se je za uporabo občinske predkupne pravice ter za neprofitna stanovanja, v katerih bi mladi lahko določen čas živeli in varčevali za lastno nepremičnino.
Krišelj je opozoril, da stanovanja, zgrajena na trgu, zaradi visokih cen pogosto niso dostopna mladim.
Predlagal je več neprofitnih najemnih stanovanj in modele, pri katerih bi najemniki po desetih ali petnajstih letih lahko postali lastniki stanovanj.
Panigaz pa je rešitev videl predvsem v spremembah prostorskih načrtov. Po njegovem bi morali omogočiti višjo gradnjo, gradnjo na manjših parcelah in vrstne hiše.
Predlagal je tudi popis praznih nepremičnin in njihovo prenovo.
Zdravstvo: Prostorska stiska in pomanjkanje zdravnikov
Kandidati so spregovorili tudi o težavah prebivalcev, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, in o prostorski stiski Zdravstvenega doma Kranj.
Velov je predlagal zagotavljanje kadrovskih stanovanj, s katerimi bi v Kranj privabili zdravstveno osebje.
Panigaz je izpostavil možnost dodatnega popoldanskega dela zdravnikov, s katerim bi po njegovem lahko zmanjšali težave pri dostopu do zdravstvenih storitev.
Rakovec je poudaril, da občina zdravstvenemu domu že zagotavlja pet kadrovskih stanovanj, po zagotovilih vodstva zdravstvenega doma pa lahko zdravstveno oskrbo dobijo tudi občani brez izbranega zdravnika.
Černe je opozoril na prostorske omejitve zdravstvenega doma in kritiziral zamujeno priložnost za nakup nekdanje stavbe zavarovalnice Triglav.
Krišelj je prav tako poudaril potrebo po dodatnih prostorih ter izboljšanju pogojev za zaposlovanje zdravstvenih delavcev.
Planinšek je predlagala nadaljevanje zagotavljanja kadrovskih stanovanj in pospešitev projekta Severna vrata, s katerim bi pridobili dodatne zdravstvene prostore.
Dolenc pa je opozorila predvsem na odhajanje zdravstvenega osebja v tujino, kjer imajo zdravstveni delavci po njenih navedbah boljše plačne pogoje. Izpostavila je tudi zapletene postopke priznavanja tujih diplom in zahteve glede znanja slovenskega jezika.
Stari Kranj: Prazni poslovni prostori, premalo vsakodnevnega življenja in predlog selitve župana
Zadnja vsebinska tema je bila prihodnost starega mestnega jedra. Kandidati so se strinjali, da Kranj potrebuje več vsakodnevnega obiska, različne dejavnosti in boljše pogoje za podjetnike.
Dolenc bi podpirala odpiranje manjših gostinskih lokalov, rokodelskih delavnic in drugih dejavnosti, ki bi v mestno jedro privabile obiskovalce.
Predlagala je tudi pomoč novim podjetnikom s subvencioniranjem najemnin.
Planinšek bi ustanovila kolegij predstavnikov javnih zavodov, ki bi usklajeval kulturne in druge programe ter poskrbel za bolj živahno dogajanje skozi vse leto.
Poudarila je tudi pomen obnove kulturne dediščine in večje turistične prepoznavnosti Kranja.
Krišelj je podprl ponovno subvencioniranje najemnin poslovnih prostorov, več kulturnih dogodkov in selitev dela občinskih služb v mestno jedro.
Černe je predstavil še bolj neposreden predlog.
»Glavna ideja našega programa Kranj, ki deluje, je na tem področju, da preselimo župana z delom občinske uprave v center mesta,« je povedal.
Po njegovem bi bilo treba rešiti tudi parkirno problematiko, urediti prostorske akte in v mestno jedro privabiti več mladih družin.
Rakovec je poudaril že izvedene projekte, med drugim ureditev Kovačnice, selitev glasbene šole in pridobitev mestne tržnice.
Po njegovih besedah je bilo v Kranju čez poletje več kot 250 prireditev, pri nadaljnjem oživljanju mesta pa je treba upoštevati tudi potrebe prebivalcev po miru.
Napovedal je pripravo ukrepov za subvencioniranje najemnin dejavnostim, ki bi jih občina želela privabiti v mestno jedro.
Panigaz je kot rešitev predlagal vzpostavitev mestne pisarne in tako imenovanega mestnega menedžerja, ki bi podjetnikom in občanom pomagal pri urejanju različnih zadev.
Poudaril je tudi pomen dostopnih parkirišč in razvoja turističnih storitev.
Velov bi prazne poslovne prostore povezal pod okriljem občine in jih ponudil društvom, kulturnim ustanovam ter drugim organizacijam.
Predlagal je tudi selitev dela občinske uprave in javnih zavodov v mestno jedro. Po njegovem je ključno, da občina bolj aktivno uveljavlja predkupno pravico pri nakupu nepremičnin.
Sedem kandidatov, odločitev pa v rokah volivcev
Ob zaključku soočenja so kandidati odgovorili še na vprašanje, zakaj menijo, da bi bili primerni za vodenje Mestne občine Kranj.
Velov je izpostavil svoje izkušnje iz podjetništva, občinske politike in vodenja državne ustanove.
Panigaz se je skliceval na 30 let podjetniških izkušenj ter sposobnost organizacije in izvedbe projektov.
Rakovec je poudaril rezultate zadnjih osmih let in poznavanje projektov, ki jih občina pripravlja.
Černe je napovedal drugačen način vodenja občine, pri katerem bi bil poudarek na izvedbi projektov.
Krišelj je izpostavil vodstvene izkušnje v podjetništvu, javnih zavodih in organizacijah.
Planinšek je poudarila mladost in potrebo po menjavi generacij v kranjski politiki.
Dolenc pa je izpostavila ekonomsko znanje, sodelovalnost in pripravljenost poslušati prebivalce.
Kdo bo dobil priložnost za uresničitev svojih načrtov, bodo Kranjčani odločali v nedeljo, 15. novembra.
