Kako zadržati mlade v občini, kjer so stanovanja vse dražja, kaj storiti z zapornicami na Vršiču in kako izboljšati življenje starejših? Šest kandidatov za župana Kranjske Gore je predstavilo svoje rešitve.
V Kavarni Midva v Kranjski Gori so se danes soočili kandidati za župana občine Kranjska Gora, ki smo ga pripravili v uredništvu Gorenjskainfo, delu medijske skupine Moji Mediji.
Na soočenju je sodelovalo šest od sedmih županskih kandidatov.
Za nov mandat se poteguje aktualna županja Henrika Zupan, ki kandidira s podporo skupine volivcev. Ob njej so svoja stališča predstavili še Iztok Klančnik, prav tako kandidat skupine volivcev, Marko Koder iz stranke Resni.ca, Franci Koražija iz Socialnih demokratov, Blaž Mertelj iz stranke Demokrati in Janez (Jani) Pristavec iz Gibanja Svoboda.
Najmlajši kandidat, Tadej Junež, ki prav tako kandidira s podporo skupine volivcev, se je tik pred soočenjem opravičil in se ga ni udeležil.
Kandidati so razpravljali o skrbi za starejše, prometnem režimu na Vršiču, stanovanjski problematiki, zaprtju bančne poslovalnice, javnem prevozu in razvojnih projektih zunaj središča Kranjske Gore.
Stanovanja za mlade: Od občinskih stanovanj do načrta za 100 novih bivanjskih enot
Ena osrednjih tem soočenja je bila stanovanjska problematika. Visoke cene nepremičnin mladim družinam otežujejo življenje v domačem kraju, kandidati pa so predstavili različne načine, kako bi jih zadržali v občini.
Aktualna županja Henrika Zupan je poudarila, da je občina v iztekajočem se mandatu zgradila tri stanovanja za mlade družine.
Po njenih besedah so v proračunu za leto 2027 že predvidena sredstva za pripravo projekta dveh novih večstanovanjskih objektov. Občina ima trenutno v lasti 52 stanovanj, v prihodnje pa bi stanovanjski fond še povečali. Zupan je napovedala tudi subvencioniranje obrestnih mer za stanovanjske kredite mladih družin.
Iztok Klančnik je opozoril, da gradnja novih stanovanj zaradi prostorskih in upravnih postopkov traja predolgo.
Rešitev vidi tudi v obstoječih stanovanjih, katerih lastniki bi bili pripravljeni spremeniti njihovo namembnost oziroma jih nameniti mladim.
»Če bomo zdaj gledali in gradili nova stanovanja, v naslednjih šestih do osmih letih ne bomo nič naredili,« je opozoril.
Marko Koder bi spodbujal dolgoročno oddajanje stanovanj namesto kratkoročnega turističnega oddajanja, preveril možnosti pridobitve državnih stanovanj in pospešil sprejem občinskega prostorskega načrta.
Franci Koražija je predstavil načrt za 30 novih stanovanj, ob tem pa izpostavil štipendiranje poklicev, ki jih občina potrebuje, in možnost razvoja tehnološkega parka.
Opozoril je tudi na nevarnost, da bi Kranjska Gora v prihodnjih desetletjih postala predvsem turistično območje brez stalnega prebivalstva.
»Kranjska Gora bo živela samo v turističnih dneh in objekti bodo postavljeni, neki ljudje, servisi bodo hodili delat, vendar domače populacije ne bo več,« je dejal.
Še ambicioznejši načrt je predstavil Blaž Mertelj, ki meni, da se občina s stanovanjsko problematiko ne ukvarja dovolj odločno.
Njegov cilj je priprava načrta za 50 do 100 stanovanj v dveh mandatih, pri čemer bi bilo treba postopke začeti takoj.
Janez Pristavec je ocenil, da samo subvencioniranje obrestnih mer ne bo zadostovalo, saj so zemljišča in stanovanja v občini bistveno dražja kot drugod po Sloveniji.
Zavzel se je za neposrednejšo pomoč pri zagotavljanju stanovanj in zemljišč, ob tem pa opozoril, da je treba mladim ponuditi tudi zaposlitvene možnosti zunaj turizma.
Zapornice na Vršiču razdelile kandidate
Veliko pozornosti je bilo namenjene prometnemu režimu na Vršiču, kjer so v letošnji sezoni preizkušali sistem zapornic in omejevanja parkiranja.
Janez Pristavec je povedal, da zapornicam načeloma nasprotuje.
Opozoril je, da bi se lahko zaradi njihovega delovanja v času največjega poletnega obiska ustvarjale dolge kolone. Podpira pa plačljivo parkiranje, pri čemer bi morali občinski parkirni abonmaji domačinom omogočati tudi parkiranje na Vršiču.
Blaž Mertelj je predlagal digitalni rezervacijski sistem, s katerim bi lahko obiskovalci vnaprej rezervirali termin obiska.
Po njegovem mnenju bi bilo tako mogoče zmanjšati prometne konice brez fizičnih zapornic.
Franci Koražija je poudaril, da morajo rešitev skupaj poiskati država ter občini Kranjska Gora in Bovec.
Zavzel se je za urejen sistem parkiranja, boljše organizirane prevoze in zmanjševanje števila avtomobilov v dolini.
Marko Koder je opozoril, da bi lahko dve zapornici povzročali zmedo med vozniki. Predlagal je pogostejše avtobusne prevoze, časovno omejitev parkiranja in dodatne možnosti organiziranega prevoza pohodnikov iz doline.
Iztok Klančnik je ocenil, da je omejevanje prometa v poletni sezoni nujno, vendar mora biti sistem prilagojen različnim skupinam obiskovalcev.
Posebej je izpostavil zgodnje jutranje avtobusne prevoze za planince in možnost časovnih rezervacij.
Aktualna županja je opozorila, da gre za državno cesto na območju Triglavskega narodnega parka, kjer so možnosti urejanja dodatnih parkirišč omejene.
Pojasnila je, da so pristojni soglasodajalci na vrhu Vršiča dovolili 90 parkirnih mest.
Napovedala je tudi nadaljnje delo pri digitalizaciji sistema, ki bi obiskovalcem omogočal pregled zasedenosti in načrtovanje obiska.
Starejši potrebujejo več pomoči, opozorila tudi na pomanjkanje kadra
Kandidati so se strinjali, da staranje prebivalstva predstavlja enega pomembnejših izzivov občine.
Henrika Zupan je spomnila, da občina že zdaj sofinancira več kot 71 odstotkov stroškov pomoči na domu ter sodeluje v mreži Prostofer.
Iztok Klančnik bi podprl širitev doma starejših Viharnik in gradnjo oskrbovanih stanovanj, Marko Koder pa je poleg tega predlagal večjo obveščenost starejših o oblikah pomoči ter medgeneracijsko sobivanje.
Franci Koražija je izpostavil potrebo po večji solidarnosti in pomoči starejšim pri digitalnih opravilih.
Najbolj kritičen je bil Blaž Mertelj, ki je opozoril predvsem na pomanjkanje kadra za pomoč na domu.
»Mi imamo velik problem,« je poudaril in opozoril, da obstoječe storitve ne zadostujejo vsem, ki jih potrebujejo.
Predlagal je organizacijo dodatne pomoči na podlagi sistema dolgotrajne oskrbe in vključevanje novih oskrbovalcev.
Janez Pristavec pa je predlagal nakup večjega vozila za Prostofer, razmislek o lokalni izpostavi izvajalca pomoči na domu ter širitev doma starejših in zagotavljanje oskrbovanih stanovanj.
Bančne poslovalnice ni več, kaj bo s pošto?
Ena od tem soočenja je bila tudi izguba bančne poslovalnice. Gorenjska banka je svojo poslovalnico v Kranjski Gori zaprla leta 2025, kar predstavlja posebno težavo za starejše občane, ki ne uporabljajo spletnega bančništva.
Henrika Zupan je pojasnila, da se je občina z banko večkrat pogovarjala in ponudila tudi možnost finančnega sodelovanja, vendar banka odločitve ni spremenila.
Povedala je, da se je občina povezala z ministrstvom, pristojnim za regionalni razvoj, pri iskanju možnosti za vzpostavitev skupne storitvene točke.
Na njej bi občani lahko opravili nekatere bančne, poštne in upravne storitve. Kdaj bi bila takšna točka vzpostavljena, še ni znano.
Tako Zupan kot Iztok Klančnik sta povedala, da sta od vodstva Pošte Slovenije prejela zagotovilo, da pošta v Kranjski Gori ostaja.
Drugi kandidati so med rešitvami omenjali pomoč pri digitalnem bančništvu, organizirano pomoč starejšim in pogovore z drugimi bankami.
Blaž Mertelj je ob tem opozoril, da je zapiranje storitev povezano tudi z odseljevanjem prebivalstva.
Javni prevoz: Kombiji na klic, povezovanje občin in celo podzemna železnica
Kandidati so razpravljali tudi o prometni povezanosti krajev med Mojstrano in Ratečami.
Aktualna županja je izpostavila že vzpostavljene sezonske brezplačne avtobusne povezave, zavzela pa se je za pogostejši javni prevoz, predvsem proti Jesenicam in Ljubljani.
Iztok Klančnik in Marko Koder sta predlagala uvedbo prevozov z manjšimi kombiji oziroma prevozov na klic.
Franci Koražija bi takšne storitve razvijal tudi z javno-zasebnimi partnerstvi in sodelovanjem s sosednjimi občinami.
Blaž Mertelj je predlagal lokalno digitalno platformo po vzoru storitev za naročanje prevozov, ki bi omogočala tudi dodaten zaslužek domačinom.
Janez Pristavec pa je poleg razprave o dostopnosti in ceni prevozov omenil tudi dolgoročnejšo zamisel.
»Mogoče pa je že čas enkrat, da naredimo eno alpsko podzemno železnico od Hrušice do Rateč,« je dejal.
Ob tem je poudaril možnosti razbremenitve cest in zmanjšanja vplivov prometa na okolje.
Kateri projekt bi kandidati postavili na prvo mesto?
Ob koncu soočenja smo kandidate vprašali, kateremu projektu zunaj središča Kranjske Gore bi dali prednost v prvem mandatu.
Odgovori so pokazali različne razvojne prioritete.
- Henrika Zupan bi se lotila nadgradnje čistilne naprave, za katero je po njenih besedah že pridobljeno gradbeno dovoljenje.
- Iztok Klančnik bi nadaljeval pogovore z lastniki obstoječih stanovanj, da bi jih lahko čim prej namenili mladim.
- Marko Koder bi pospešil projekt parkirne hiše pri policijski postaji in tako zmanjšal prometno obremenjenost.
- Franci Koražija bi prednost namenil projektu 30 stanovanj za mlade.
- Blaž Mertelj bi začel iskati primerna zemljišča zunaj Kranjske Gore za nove stanovanjske in druge bivanjske enote.
- Janez Pristavec bi prednost namenil ureditvi vodnega zajetja Ancelj in novemu vodohranu za zahodni del Dovjega.
Šest različnih pogledov na prihodnost občine
V zaključku soočenja so kandidati pojasnili še, zakaj menijo, da bi bili primerni za vodenje občine.
Henrika Zupan je izpostavila že opravljeno delo in izkušnje z vodenjem občine, Iztok Klančnik svoje izkušnje z izvajanjem zahtevnih projektov, Marko Koder pa dostopnost in sodelovanje z občani.
Franci Koražija je poudaril življenjske izkušnje, empatijo in sposobnost poslušanja ljudi.
Blaž Mertelj je izpostavil potrebo po odločnejšem izvajanju velikih razvojnih projektov, Janez Pristavec pa je zagovarjal občino odprtega dialoga in močnih krajevnih skupnosti.
Čeprav so se kandidati pri številnih izzivih strinjali, so se razlike pokazale predvsem pri načinu njihovega reševanja, obsegu načrtovanih naložb in hitrosti, s katero bi se lotili sprememb.
