Škofja Loka bi lahko končno postala mestna občina. V državnem zboru je nov zakonski predlog, ki bi ji podelil ta status. Župan Tine Radinja poudarja, da bi s tem odpravili dolgoletno krivico in pridobili dostop do pomembnih razvojnih sredstev.
Na občini Škofja Loka so veseli zakonskega predloga, ki bi jim podelil status mestne občine, za katerega si že dolgo prizadevajo.
Kot poudarjajo, Škofja Loka po svoji zgodovini, razvitosti, gospodarski moči in predvsem po funkcijah že dolgo presega okvir običajne občine. S podelitvijo statusa bi se ji tako odpravila dolgoletna krivica, menijo.
Po več kot desetletju in pol prizadevanj se ponovno odpira vprašanje podelitve statusa mestne občine Škofji Loki. Koalicijski SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resnica so namreč v obravnavo v državni zbor vložili predlog novele zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, po katerem bi se občinama Slovenska Bistrica in Škofja Loka podelil status mestne občine.
Tretji poskus pridobitve statusa v skoraj 20 letih
Občina Škofja Loka je že večkrat vložila pobudo za pridobitev statusa mestne občine, ponovno je z njo poskusila v lanskem letu. Gre za tretjo pobudo v skoraj 20 letih.
Prvo pobudo je vlada zaradi neizpolnjevanja vseh zakonskih pogojev zavrnila leta 2009, drugo je državni zbor zavrnil leta 2021, ko je status mestne občine kljub prizadevanjem več občin podelil le Krškemu.
Kot je izpostavil škofjeloški župan Tine Radinja, je Škofja Loka že danes po svoji funkciji mestna občina.
»Skrbimo namreč za javne storitve več kot 50.000 prebivalcev naše mikro regije Škofjeloškega in delno Medvod,« je dejal Radinja.
Pojasnil je, da so v elaboratu našteli 13 področij, na katerih občina opravlja funkcije mestne občine, med drugim na področju javnih storitev, javnih zavodov in prireditev.
Škofja Loka presega pet obstoječih mestnih občin
Občina Škofja Loka je s skoraj 24.000 prebivalci 15. največja slovenska občina po številu prebivalcev. Kot je izpostavil Radinja, po številu prebivalcev in drugih kriterijih presega pet obstoječih mestnih občin.
Ključne so tudi njene funkcije, saj je gospodarsko, kulturno, zdravstveno in izobraževalno središče ter s svojimi javnimi ustanovami, storitvami in delovnimi mesti povezuje Poljansko in Selško dolino.
»Vsem, občinski upravi, svetnikom in prebivalcem se nam zdi krivično, da kljub temu da smo urbani center, ne moremo do evropskih sredstev za razvoj urbanih jeder, ker nimamo statusa mestne občine,« je ob novem poskusu pridobitve statusa izpostavil Radinja.
Kot je pojasnil, mora občina investicije v knjižnico, zdravstveni dom, avtobusno postajo ali drugo infrastrukturo prilagajati številu prebivalcev celotne regije, nima pa za to ustreznih finančnih virov.
Status bi omogočil dostop do evropskih in državnih sredstev
»To je pomemben status, ki bi nam prinesel predvsem potrditev, da občina opravlja številne funkcije tudi za ostale občane, saj smo središče regije, razvijamo srednje šolstvo, zdravstvo, mobilnost in ostale javne funkcije. Hkrati se to primerno podpre z dostopom do evropskih in državnih sredstev, ki jih status mestne občine prinaša, kar omogoča nadaljnji razvoj Škofje Loke,« je poudaril Radinja.
»Podelitev statusa bi bila pravzaprav odprava krivice, saj smo po funkcijah, ki jih opravljamo v naši regiji, že dolgo mestna občina,« so izpostavili na občini.
Spomnili so, da je za njimi dolg proces pobud in prizadevanj, s katerimi že več kot 15 let opozarjajo, da Škofja Loka po svoji dejanski vlogi izpolnjuje številne značilnosti mestne občine.
Veseli so, da bo državni zbor ponovno odločal o tem vprašanju.
»To je pomembna priložnost, da se odpravijo dolgoletna nesorazmerja med dejansko vlogo Škofje Loke in njenim formalnim statusom. Pridobitev statusa mestne občine ne bi bila zgolj simbolno priznanje, temveč tudi pomembna razvojna priložnost za Škofjo Loko in celotno Škofjeloško,« so prepričani.
