Na Gorenjskem jih lahko opazimo skoraj na vsakem koraku. Ob rekah, cestah, železniških progah in celo na domačih vrtovih. Invazivne tujerodne rastline se širijo hitreje kot kadar koli prej. Pri tem pa pomembno vlogo nehote odigramo tudi ljudje.
Najpogostejša napaka je, da rastline po košnji ali puljenju odvržemo na domač kompost, gozdni rob ali brežino potoka. Pri številnih invazivnih vrstah je namreč dovolj že majhen del korenike ali stebla, da se rastlina ponovno ukorenini in začne ustvarjati novo rastišče. Težavo povzročajo tudi okrasne rastline, ki jih ljudje sadijo na vrtovih, nato pa pobegnejo v naravo.
Japonski dresnik – največ ga je ob rekah in gradbiščih
Japonski dresnik velja za eno najbolj trdovratnih invazivnih rastlin v Sloveniji.
Najraje raste ob rekah Savi, Kokri, Sori in Tržiški Bistrici, ob potokih, železniških progah, cestah, gradbiščih ter na opuščenih zemljiščih. Na Gorenjskem ga pogosto opazimo tudi na brežinah po sanacijah plazov ali poplav.
Njegova največja posebnost je koreninski sistem. Če po odstranitvi v naravi ostane le nekaj centimetrov korenike, bo rastlina ponovno pognala. Zato ga nikoli ne smemo odlagati na kompost ali v naravo.
Ambrozija – skriva se tam, kjer je zemlja gola
Pelinolistna ambrozija je ena najmočnejših povzročiteljic poletnih alergij.
Najraje raste na zapuščenih gradbiščih, ob državnih cestah, železniških progah, parkiriščih, industrijskih območjih ter na neobdelanih njivah. Prav gola, pogosto prekopana tla ji najbolj ustrezajo.
Vsaka rastlina lahko proizvede več tisoč semen, ki v zemlji preživijo več let. Če jo pokosimo prepozno ali pustimo cveteti, se njeno širjenje močno pospeši.
Orjaški dežen – nevaren predvsem ob potokih
Orjaški dežen je ena redkih rastlin, ki lahko ogrozi tudi zdravje ljudi.
Najpogosteje raste ob vodotokih, vlažnih travnikih, ob gozdnih robovih in na zapuščenih zemljiščih.
Njegov sok vsebuje snovi, ki ob stiku s sončno svetlobo povzročijo hude opekline kože. Če ga opazite, se ga ne dotikajte z golimi rokami.
Zlata rozga – hitro zavzame cele travnike
Kanadska in orjaška zlata rozga sta med najbolj razširjenimi invazivnimi rastlinami na Gorenjskem.
Najraje uspevata na opuščenih travnikih, ob cestah, železniških nasipih, na brežinah in zapuščenih kmetijskih zemljiščih.
Ker rasteta zelo gosto, izpodrineta skoraj vse druge rastline. Posledično se zmanjšuje pestrost travnikov, kar vpliva tudi na opraševalce in druge živali.
Velikokrat jih širimo kar sami
Strokovnjaki opozarjajo, da se večina novih rastišč pojavi zaradi človekovega ravnanja. Rastline odlagamo na neprimerna mesta, jih kosimo ob napačnem času ali jih celo presajamo, ker so videti zanimive.
Prav zato priporočajo, da ostankov invazivnih rastlin nikoli ne odlagamo v naravo ali na domači kompost. Če jih opazimo na svojem zemljišču, pa je treba ukrepati čim prej. Manjše rastišče je namreč bistveno lažje odstraniti kot več let staro, ki se je že razširilo na več deset ali celo sto kvadratnih metrov.
Za boj proti invazivnim rastlinskim vrstam sicer skrbi več organizacij, med njimi tudi Life OrnamentallAS, ki redno pripravlja dogodke, na katerih se načrtno iztreblja in odstranjuje tovrstne rastline. Z njimi redno sodeluje tudi kranjska občina, ki na ta način redno odstranjuje predvsem japonski dresnik ob reki Kokri, pa tudi druge rastline.
