Poletna neurja s točo so na Gorenjskem razmeroma pogosta, le redka pa se zapišejo v zgodovino. Med najhujšimi ostaja neurje 13. julija 2008, ki je v nekaj minutah povzročilo milijonsko škodo in uničilo velik del pridelkov na Gorenjskem.
Gorenjska zaradi lege ob Alpah spada med območja Slovenije, kjer se poleti pogosto razvijejo močne nevihte. Topel in vlažen zrak iz nižin se ob gorskih pregradah hitro dviga, kar ustvarja idealne razmere za nastanek toče.
Večina neurij sicer povzroči le lokalno škodo, nekatera pa za seboj pustijo pravo razdejanje.
Julij 2008: Ena največjih ujm v zadnjih desetletjih
Za eno najhujših neurij s točo na Gorenjskem velja dogodek 13. julija 2008. Nevihtna celica je prešla predvsem čez območja Kranja, Naklega, Preddvora, Cerkelj na Gorenjskem, Šenčurja in okoliških krajev.
Ponekod je padala toča s premerom več centimetrov, ki je v le nekaj minutah popolnoma uničila poljščine, sadovnjake in vrtove. Številni avtomobili so ostali brez vetrobranskih stekel, poškodovane so bile fasade in strešne kritine, gasilci pa so posredovali zaradi zalitih objektov in odstranjevanja posledic neurja.
Kmetijska škoda je bila ogromna. Na nekaterih območjih je bila letina koruze, krompirja, vrtnin in sadja praktično izgubljena, številni kmetje pa so ostali brez večine pridelka. Skupna škoda je znašala več milijonov evrov.
Tudi zadnja leta neurja niso prizanašala
V zadnjih letih je Gorenjsko večkrat prizadela debela toča. Junija 2023 je neurje zajelo območja Kranjske Gore, Bleda, Radovljice, Naklega in Škofje Loke, kjer je poškodovalo poljščine, vozila in šotore v kampih. Ponekod je bila toča tako gosta, da je pobelila tla kot pozimi.
Močno neurje je Gorenjsko prizadelo tudi junija letos. Najhuje je bilo na območju Škofje Loke, Kranja, Cerkelj in Komende, kjer so poleg debele toče težave povzročali še orkanski sunki vetra s hitrostjo več kot 100 kilometrov na uro.
Gasilci so posredovali v približno 160 primerih, veter je odkrival strehe, podiral drevesa in električne drogove, močno poškodovani pa so bili tudi številni vrtovi in kmetijske površine. Ponekod je toča dosegla premer okoli pet centimetrov.
Zakaj je Gorenjska tako izpostavljena?
Meteorologi pojasnjujejo, da razgiban relief Gorenjske pomembno vpliva na razvoj neviht. Ob stiku vročega zraka iz nižin in hladnejšega zraka nad Alpami nastajajo močni vzgorniki, v katerih se ledena zrna večkrat dvignejo in ponovno zamrznejo, dokler ne postanejo pretežka ter padejo na tla kot toča.
Največja nevarnost za nastanek debele toče je običajno med junijem in avgustom, predvsem v popoldanskih in večernih urah.
Škode ni mogoče povsem preprečiti
Kljub vse bolj natančnim vremenskim napovedim ostaja toča eden najtežje predvidljivih vremenskih pojavov. Njena pot je pogosto široka le nekaj sto metrov, posledice pa so lahko katastrofalne. Prav zato številni sadjarji in vrtnarji vlagajo v zaščitne mreže, vse več lastnikov vozil pa ob napovedih močnih neviht avtomobile umika pod streho.
Čeprav Gorenjska skoraj vsako poletje doživi več neurij, se leto 2008 še vedno omenja kot eno najbolj uničujočih, ko je narava v nekaj minutah povzročila škodo, katere posledice so številni prebivalci odpravljali več mesecev.
