Primerjava med Kranjem, Škofjo Loko, Radovljico in Jesenicami pokaže, da razlika v fiksnem delu položnice za vodo in kanalizacijo med občinami doseže skoraj sto evrov letno.
Krajše prhanje in zapiranje pipe med umivanjem zob pomagata znižati porabo vode, ne pa celotnega računa. Del položnice je namreč fiksen in ga z manjšo porabo ni mogoče zmanjšati. Gre za omrežnine za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda – primerjava cenikov za Kranj, Škofjo Loko, Radovljico in Jesenice pa pokaže, da so razlike med gorenjskimi občinami precejšnje.
Kranj na vrhu, Jesenice na dnu
Med primerjanimi občinami je seštevek omrežnin najvišji v Kranju. Mesečna omrežnina za oskrbo s pitno vodo znaša 7,75 evra, za odvajanje odpadne vode 5,48 evra in za čiščenje 3,85 evra. Skupaj to pomeni 17,08 evra mesečno oziroma skoraj 205 evrov letno. Primerjava temelji na gospodinjskem priključku z vodomerom DN 20, priključenem na javni vodovod in kanalizacijo s čiščenjem odpadne vode, vsi zneski pa vključujejo DDV.
Škofja Loka se Kranju po skupnem znesku zelo približa. Mesečna omrežnina za pitno vodo tam znaša približno 5,69 evra, za odvajanje 6,94 evra in za čiščenje 4,23 evra – skupaj slabih 16,86 evra mesečno oziroma dobrih 202 evrov letno. Sestava stroška je sicer drugačna: v Škofji Loki sta med primerjanimi občinami najvišji omrežnini za odvajanje in čiščenje, medtem ko pri omrežnini za pitno vodo prednjači Kranj.
Radovljica je že občutno cenejša. Omrežnina za vodo tam znaša približno 6,65 evra mesečno, za odvajanje 3,19 evra in za čiščenje le dobrih 67 centov. Skupni mesečni strošek treh omrežnin je 10,51 evra oziroma dobrih 126 evrov letno.
Najnižji seštevek pa imajo Jesenice, kjer skupne mesečne omrežnine znašajo 8,95 evra, preračunano na leto pa dobrih 107 evrov. Razlika med Kranjem in Jesenicami tako doseže skoraj 98 evrov letno, in to zgolj pri treh omrežninah, brez upoštevanja porabe in drugih postavk.
Zakaj plačujemo, čeprav vode ne porabljamo?
Omrežnina pokriva stroške infrastrukture, ki mora biti uporabniku na voljo ne glede na njegovo trenutno porabo. Med razlogi za to postavko so najem in zavarovanje javne infrastrukture, obnova ter vzdrževanje vodovodnih priključkov in obvezne menjave vodomerov.
Omrežnini za odvajanje in čiščenje sta prav tako vezani na stroške kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav.
Na višino omrežnin vplivajo vrednost infrastrukture ter število in velikost priključkov, med katere se stroški razdelijo. Višja omrežnina zato sama po sebi še ne pomeni slabše učinkovitosti izvajalca. Za uporabnika pa je posledica jasna: z zapiranjem pipe lahko zmanjša porabo, ne more pa znižati vseh postavk na računu.
Pol manjša poraba ne pomeni pol nižje položnice
Če gospodinjstvo porabi manj vode, se zmanjšajo le stroški, vezani na porabljene kubične metre. Omrežnine pri enakem priključku ostanejo nespremenjene. Manjša kot je dejanska poraba, večji delež položnice predstavljajo fiksni stroški – pol manjša poraba torej ne prinese polovice nižjega računa.
Pri preverjanju lastnega računa je treba upoštevati tudi velikost obračunskega vodomera in način odvajanja odpadne vode. Za večje priključke so omrežnine višje, pri greznicah in malih komunalnih čistilnih napravah pa se obračun razlikuje od priključka na javno kanalizacijo.
Nižja omrežnina prav tako ne pomeni nujno najnižjega celotnega računa, saj nanj vplivajo tudi cene storitev na kubični meter in dejanska poraba gospodinjstva.
