Posnetek s srečanja srbskega kulturno-umetniškega društva Brdo je razkril, kako sta Zoran Stevanović in Matjaž Rakovec razpravljala o prodaji občinskega zemljišča pri pokopališču – vrednega do 600.000 evrov, za gradnjo pravoslavne cerkve.
Kranj je sredi politične afere, v kateri sta zapletena predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović in kranjski župan Matjaž Rakovec.
Na posnetku z zaprtega srečanja srbskega kulturno-umetniškega društva Brdo, ki je potekalo 22. oktobra, je Stevanović priznal, da je svojo funkcijo uporabil za pridobitev donatorja za nakup občinskega zemljišča ob kranjskem pokopališču, kjer naj bi stala nova pravoslavna cerkev.
Župan Rakovec je bil na srečanju prisoten in razpravljal o možnostih prodaje ter spremembe namenske rabe zemljišča, katerega vrednost so ocenili na 400.000 do 600.000 evrov. Posnetek je javnosti predstavila POP TV.
Občinsko zemljišče namenjeno pokopališču, ne cerkvam
V središču afere je nepozidano zemljišče vzhodno in jugovzhodno od kranjskega pokopališča, v smeri Ceste Boštjana Hladnika. Občina ima tam dobrih 3000 kvadratnih metrov površin, ki se danes kmetijsko obdelujejo, občinski prostorski načrt pa jih namenja pokopališki dejavnosti.
Prav ta namenska raba odpira ključno vprašanje: morebitna gradnja pravoslavne cerkve bi zahtevala spremembo prostorskega načrta in bi posegla v dolgoročne načrte za širitev pokopališča, ki so v občinskih dokumentih predvideni že vsaj desetletje.
Župan Rakovec je na srečanju predstavil to lokacijo ob trgovskem centru in pokopališču kot najprimernejšo za cerkveno gradnjo. Kot predvideni financer nakupa je bil na srečanju omenjen poslovnež Mladen Milanović, lastnik družbe MG Mind.
Stevanović: zgolj pomagal skupnosti, ne zlorabil položaja
Stevanović je po razkritju posnetka z videopojasnitvijo na Facebooku zavrnil očitke o zlorabi položaja. Pojasnil je, da se kot predsednik stranke Resni.ca srečuje s številnimi ljudmi in da je tako spoznal Milanovića, ki je podobne donacije za sakralne objekte podprl že večkrat.
Svojo vlogo opisuje zgolj kot posrednika pri dolgoletni želji srbske skupnosti v Kranju, ki si lastno cerkev prizadeva pridobiti že več desetletij.
Župan je poznal njihovo željo in jo hotel pomagati uresničiti.
Stevanović poudarja, da v zadevi ni bilo nobenega razpisa ali uradnega postopka, v katerem bi prišlo do nepravilnosti, zato zavrača vsakršen očitek o napaki ali zlorabi funkcije.
Rakovec: ne dražba, temveč seja mestnega sveta
Župan Rakovec je po objavi posnetka zavrnil navedbe, da bi komurkoli obljubil nakup pod posebnimi pogoji ali zagotovil, da bi zadržal podpis pogodbe v primeru konkurenčne ponudbe na dražbi.
Posebej se je opredeljeval do omembe februarskega oziroma marčevskega termina, ki je bil v medijih predstavljen kot morebitni rok za prodajo.
Pri omembi februarskega oziroma marčevskega roka je bila mišljena možna izvedba seje mestnega sveta, kjer bi lahko predlog sploh prvič predstavili, in ne dražba.
Župan je pojasnil tudi izjave o »hitrem postopku« spremembe namenske rabe zemljišča, ki so vzbudile največ pozornosti.
Ko sem govoril o hitrem postopku, sem se navezoval na zakonsko predviden skrajšani postopek, ki pa še vedno traja najmanj leto in pol, kar sem tudi na srečanju pojasnil.
Strokovnjaki opozarjajo na konflikte interesov
Razplet afere pozorno spremljajo strokovnjaki za integriteto in preprečevanje korupcije. Nekdanji direktor Urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko je izjave z videoposnetka označil za problematične in opozoril na možne konflikte interesov.
Po njegovi oceni bi bile obljube, ki so zazvenele na srečanju, v primeru uresničitve skrajno sporne z vidika zakonitosti postopkov pri prodaji občinskega premoženja.
Ključni elementi, ki bi določili mejo med politično sporno izjavo in morebitno kaznivim ravnanjem, so dejanske obljube vpletenih, konkretni posegi v postopek dražbe ali spremembo namenske rabe ter dokazana namera.
Dokler mestni svet ne obravnava predloga in dokler ne poteka uradni postopek spremembe prostorskega načrta ali javne dražbe, sta tako Stevanović kot Rakovec formalno brez dokončnih posledic.
Afera vseeno kaže, kako tesno se lahko prepletajo politični položaj, lokalna uprava in zasebni donatorji, ter zakaj takšna srečanja za zaprtimi vrati vzbujajo upravičene pomisleke.
