Ob dnevu spomina na mrtve smo preverili, kje v regiji so pokopani nekateri najvidnejši Slovenci.
Gorenjska ni le pokrajina, povezana z življenjem in ustvarjanjem številnih pomembnih Slovencev, temveč tudi kraj njihovega zadnjega počitka.
Na tukajšnjih pokopališčih in v družinskih grobnicah počivajo pesniki, pisatelji, glasbeniki in druge osebnosti, ki so zaznamovale slovensko zgodovino.
Nekateri njihovi grobovi so postali kulturni spomeniki, drugi so še danes del vaških pokopališč. Z njimi so povezane zgodbe, ki presegajo običajne podatke o rojstvu in smrti.
Prešernov gaj v Kranju: Dva velika pesnika in hči
V središču Kranja, med Gregorčičevo in Partizansko ulico, leži Prešernov gaj. Danes je urejen kot spominski park, nekoč pa je bilo tu mestno pokopališče, ki so ga začeli uporabljati leta 1798.
Pokopavanje so opustili pred drugo svetovno vojno, v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja pa so območje po zasnovi arhitektov Marjana Šorlija in Ruške Ogorevc preuredili v park.
Večino nagrobnikov in posmrtnih ostankov so prenesli na novo mestno pokopališče, nekaj najpomembnejših grobov pa so ohranili.
Med njimi sta grobova Franceta Prešerna (1800–1849) in Simona Jenka (1835–1869).
Prešeren je zadnja leta življenja preživel v Kranju, kjer je opravljal odvetniški poklic in 8. februarja 1849 umrl.
Njegov grob je sprva označeval preprost lesen križ. Po pesnikovi smrti so njegovi častilci zbirali denar za dostojnejši nagrobnik, ki so ga postavili leta 1852.
V Prešernovem gaju počiva tudi pesnik Simon Jenko. Umrl je v Kranju leta 1869, star komaj 34 let.
Posebno zgodbo ima grob Ernestine Jelovšek (1842–1917), Prešernove hčere iz zveze z Ano Jelovšek.
Ernestina je umrla 3. decembra 1917 v Ljubljani, prav na očetov rojstni dan. Sprva je bila pokopana v Ljubljani, leta 1967 pa so njene posmrtne ostanke prenesli v Prešernov gaj, kjer danes počiva blizu očeta.
To pomeni, da sta se oče in hči na istem pokopališču znašla šele 118 let po Prešernovi smrti.
V gaju je ohranjena tudi grobnica kranjske družine Majdič. Med spomeniki izstopa obeležje bazoviškim žrtvam, ki sodi med najzgodnejše protifašistične spomenike v Evropi.
Družinska grobnica, iz katere so ukradli bronasti kip
Na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini stoji Tavčarjeva domačija, povezana s pisateljem, odvetnikom in politikom Ivanom Tavčarjem (1851–1923).
Tavčar, avtor del Visoška kronika in Cvetje v jeseni, je skupaj z ženo Franjo leta 1893 kupil posestvo na Visokem in ga uredil v podeželski dvorec.
Ob domačiji stoji družinska grobnica s kapelo, v kateri je pisatelj pokopan.
V njej počiva tudi njegova žena Franja Tavčar (1868–1938), pomembna humanitarka, društvena delavka, mecenka in zagovornica ženskih pravic.
Franja je umrla aprila 1938, petnajst let za možem. Njeno slovo in pogreb na Visokem sta bila pomembna javna dogodka, o katerih so poročali tudi tedanji časopisi.
Toda s Tavčarjevo grobnico je povezana še precej bolj nenavadna zgodba.
Aprila 2014 so neznanci vlomili v grobno kapelo in ukradli bronasti doprsni kip Ivana Tavčarja. Po podatkih Policije je bil kip težak približno 50 kilogramov, tatvina pa se je zgodila med 2. in 4. aprilom.
Kip iz leta 1923 je bil zavarovan kot kulturni spomenik. Policija ga še vedno vodi v javni evidenci ukradenih umetnin.
Grobnico so pozneje obnovili, leta 2017 pa je v kapeli mesto ukradenega kipa zasedla nova skulptura, ki jo je izdelal akademski kipar Metod Frlic.
Nova upodobitev ni kopija izvirnika, temveč samostojen kiparski portret, ustvarjen po Tavčarjevih fotografijah.
Leta 2016 so dediči grobnico prenesli v last in upravljanje Občine Gorenja vas - Poljane.
Človek, ki je kupil vrh Triglava za en goldinar
Na pokopališču ob cerkvi na Dovjem počiva Jakob Aljaž (1845–1927), duhovnik, skladatelj in eden najpomembnejših slovenskih planinskih zanesenjakov.
Aljaž je najbolj znan po stolpu na vrhu Triglava, ki je postal eden najprepoznavnejših slovenskih simbolov.
Leta 1895 je za en goldinar odkupil zemljišče na vrhu Triglava, na njem postavil stolp in ga pozneje podaril Slovenskemu planinskemu društvu.
S tem je želel utrditi slovensko prisotnost v gorah v času, ko je bilo planinstvo tudi pomembno vprašanje narodne pripadnosti.
Aljaž je bil župnik na Dovjem od leta 1889 do smrti leta 1927. Poleg stolpa je sodeloval pri gradnji planinskih koč, urejanju poti in razvoju planinske infrastrukture.
Njegov grob na dovškem pokopališču krasi nagrobnik, ki ga je zasnoval arhitekt Ivan Vurnik.
Na njem so zapisani tudi verzi pesnika Alojzija Merharja, ki je ustvarjal pod psevdonimom Silvin Sardenko. Aljaža označujejo za triglavskega kralja Matjaža.
Čeprav je njegovo ime danes najbolj povezano z vrhom Triglava, je njegov zadnji počitek v kraju, kjer je skoraj štiri desetletja deloval kot duhovnik.
Glasbena legenda počiva v domačih Begunjah
Na pokopališču v Begunjah na Gorenjskem je pokopan Slavko Avsenik (1929–2015), eden najpomembnejših slovenskih glasbenikov in utemeljiteljev narodnozabavne glasbe.
Rodil se je v Begunjah, kjer je odraščal v glasbeni družini. Skupaj z bratom Vilkom Ovsenikom je ustvaril prepoznaven glasbeni slog, ki je postal priljubljen tudi daleč zunaj slovenskih meja.
Njegove skladbe, med katerimi je najbolj znana Na Golici, so zaznamovale več generacij poslušalcev.
Manj znano je, da se je Avsenik v mladosti ukvarjal tudi s smučarskimi skoki. Bil je član državne reprezentance, športno pot pa je opustil po poškodbi hrbtenice.
Umrl je 2. julija 2015 v domačih Begunjah, kjer je tudi pokopan.
Avtor Bobrov se je vrnil na domače Rodine
Na pokopališču na Rodinah pri Žirovnici počiva Janez Jalen (1891–1966), slovenski pisatelj, dramatik in duhovnik.
Najbolj znan je po zgodovinskem romanu Bobri, v katerem je opisal življenje koliščarjev na Ljubljanskem barju.
Jalen se je rodil na Rodinah, deloval pa je v različnih slovenskih krajih. Kot duhovnik je služboval tudi v Bohinju, Stari Loki in drugih župnijah.
Njegovo pisateljsko ustvarjanje je bilo tesno povezano s podeželskim življenjem, naravo in zgodovino slovenskega prostora.
Grobovi, ki so postali del slovenske kulturne dediščine
Grobovi znanih Slovencev na Gorenjskem niso le kraji osebnega spomina, temveč tudi pomembni zgodovinski in kulturni spomeniki.
Prešernov gaj pripoveduje o odnosu Slovencev do svojih pesnikov in ohranjanju njihove dediščine. Tavčarjeva grobnica na Visokem razkriva zgodbo vplivne družine, pa tudi usodo umetnine, ki so jo ukradli iz grobne kapele.
Na Dovjem počiva človek, ki je s postavitvijo stolpa na Triglavu pomembno zaznamoval slovensko planinsko zgodovino. V Begunjah je pokopana glasbena legenda, na Rodinah pa pisatelj, katerega dela še danes berejo številne generacije.
Ob dnevu spomina na mrtve so ti kraji priložnost tudi za drugačen pogled na slovensko zgodovino – skozi življenjske zgodbe ljudi, ki so jo soustvarjali.
