Izpostavili so številne pomanjkljivosti, ki obremenjujejo to regijo.
Na soočenju, ki ga je organiziral portal Gorenjskainfo - pogledate ga lahko na tej povezavi, so kandidati različnih političnih opcij razpravljali o izzivih Gorenjske. Čeprav so se dotaknili več področij, se je promet kot tema pojavil v odgovorih vseh sogovornikov, vsak ga je komentiral s svojega vidika.
Govorili smo z Janezom Demšarjem (Demokrati), ki kandidira v volilnem okraju Škofja Loka I, Borutom Sajovicem (Gibanje Svoboda), ki kandidira v volilnem okraju Tržič, Dušanom Vučkom (Prerod), ki kandidira v volilnem okraju Radovljica I, Jako Zevnikom (Vesna – zelena stranka in Levica), ki kandidira v Kranju, Andrejem Koscem (SDS), ki kandidira v volilnem okraju Kranj III, ter Marjeto Šmid (NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča), ki kandidira v volilnem okraju Škofja Loka I.
Zastoji, migracije in neučinkovit javni promet
Andrej Kosec je opozoril, da se v tem mandatu na področju prometa ni zgodil pričakovan napredek. Izpostavil je vsakodnevne zastoje ter dejstvo, da ljudje javnega prevoza ne uporabljajo nič bolj kot pred štirimi leti.
»Ogromno ljudi na cesti, zastoji ob konicah, mnogo izgubljenega časa,« je poudaril in dodal, da vidi še veliko prostora za izboljšave.
Podobno je prometni koridor med Jesenicami, Kranjem in Ljubljano izpostavil Jaka Zevnik. Po njegovih besedah se po tej osi dnevno pelje med 20.000 in 25.000 vozil, kar povzroča gnečo, izpuste in slabo voljo. Rešitev vidi v okrepitvi železniškega prometa:
»Poskusimo vsaj eno tretjino tega prometa spraviti na železnico,« ob tem pa opozarja tudi na potrebo po hitrem in učinkovitem javnem potniškem prometu.
Poudarek na vlaganjih, a tudi odprtih vprašanjih
Borut Sajovic je poudaril, da je bilo na področju infrastrukture narejenega veliko, pri čemer je izpostavil visoka vlaganja, gradnjo in obnovo cest ter železnic ter skorajšnje odprtje druge cevi Karavanškega predora.
Ob tem je kot ključno odprto vprašanje izpostavil blejsko obvoznico, kjer se zapleta pri lastništvu zemljišč, ter opozoril na počasnost postopkov razlastitve. Dodal je še, da Gorenjci javni promet uporabljajo med največ v državi.
Dušan Vučko je promet umestil v širši kontekst turizma in opozoril na kakovost življenja domačinov v turistično najbolj obremenjenih območjih.
Izpostavil je območja Bleda, Bohinja in Kranjske Gore, kjer turizem prinaša priložnosti, hkrati pa tudi pritiske na infrastrukturo in okolje. Po njegovih besedah se veliko vlaga v promocijo turizma, manj pa v vprašanja prometnih obremenitve v turističnih sezonah.
Dostopnost in nepovezanost regije
Janez Demšar je opozoril, da problem ni le glavni prometni koridor, temveč tudi dostopnost javnega prevoza za prebivalce odročnejših krajev.
Kot primer je izpostavil ljudi iz krajev, kot je Davča, ki težko dostopajo do javnega prevoza. Ob tem je poudaril, da »Gorenjska kot regija danes skorajda ne funkcionira«, ter opozoril na pomanjkanje povezovanja in skupne razvojne vizije, tudi na področju kolesarskih povezav in umeščanja projektov v prostor.
Promet, kadri in decentralizacija
Marjeta Šmid je promet povezala z vprašanjem decentralizacije. Po njenem mnenju so prometne obremenitve neposredno povezane s centralizacijo delovnih mest, zaradi česar se veliko ljudi dnevno vozi v večja središča.
Ob tem je opozorila tudi na odliv kadrov iz regije ter pomanjkanje zaposlenih predvsem v šolstvu in zdravstvu. Po njenem mnenju bo treba za dolgoročne rešitve hkrati naslavljati promet, decentralizacijo in kadrovsko problematiko.
Prometne težave se tako na Gorenjskem kažejo na več ravneh – od zastojev in obremenjenih cest do dostopnosti javnega prevoza in izvajanja infrastrukturnih projektov.
