Varuhinja v Kranju: Otroci v stiski na pomoč čakajo tudi več kot leto dni

Varuhinja človekovih pravic, dr. Dijana Možina Zupanc, je danes poslovala v Kranju v okviru rednih obiskov po Sloveniji (današnji je bil že četrti), s katerimi želijo delo varuha približati ljudem in lokalnim skupnostim. Varuhinja je po srečanjih s predstavniki občine, Centra za socialno delo, policije in drugimi deležniki ocenila, da lokalne institucije v Kranju med seboj dobro sodelujejo, kar se odraža tudi v dostopnosti storitev za občane.

Po njenih besedah občina namenja veliko pozornosti okoljskim vprašanjem, trajnostnemu razvoju in ustvarjanju vključujoče družbe. Kot pozitivne je izpostavila tudi projekte gradnje stanovanj za mlade, starejše in druge ranljive skupine.

»Vključevanje različnih skupin prebivalstva je eden pomembnejših temeljev vključujoče družbe,« je poudarila.

Medvrstniško nasilje in duševne stiske ostajajo velik izziv

Čeprav statistika Kranj uvršča med najvarnejše slovenske občine, je varuhinja opozorila na področja, kjer ostajajo pomembni izzivi. Med njimi so predvsem medvrstniško nasilje, duševne stiske otrok in mladostnikov ter dostopnost strokovne pomoči.

Po informacijah, ki jih je institucija prejela na terenu, otroci in mladostniki s težavami pogosto predolgo čakajo na ustrezno obravnavo. V nekaterih primerih so čakalne dobe daljše od enega leta.

Po njenem mnenju je nujno okrepiti sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi ter zagotoviti učinkovitejše storitve za otroke in mlade v stiski. Pozdravila je tudi prizadevanja Mestne občine Kranj na področju preprečevanja nasilja, vendar ocenjuje, da je na tem področju še veliko prostora za izboljšave.

Premalo podatkov o uspešnosti integracije otrok priseljencev

Pomemben del pogovorov je bil namenjen tudi vključevanju priseljencev v lokalno okolje, predvsem otrok v šolski sistem. Varuhinja je ob tem opozorila, da Sloveniji primanjkuje podatkov, s katerimi bi lahko ocenili uspešnost integracijskih ukrepov.

»Trudimo se na področju vključevanja otrok priseljencev, vendar nimamo dovolj podatkov o njihovem učnem uspehu in napredku. Zato tudi ne moremo zanesljivo oceniti, kateri ukrepi so učinkoviti in kateri ne,« je dejala dr. Dijana Možina Zupanc.

Po njenem mnenju bi bilo treba temu področju nameniti več pozornosti, saj kakovostni podatki predstavljajo osnovo za pripravo učinkovitih politik vključevanja.

Več podpore tudi za ženske priseljenke

Tako varuhinja kot kranjski župan Matjaž Rakovec sta se dotaknila tudi vprašanja vključevanja odraslih priseljencev.

Po besedah župana je med moškimi priseljenci integracija pogosto nekoliko težje, saj so vključeni v delovno okolje. To jim sicer omogoča socialne stike, celodnevno delo pa na drugi strani onemogoča učenje slovenskega jezika. To je bil po besedah Rakovca tudi eden od razlogov, zakaj projekt Ljudske univerze, namenjen poučevanju slovenskega jezika za odrasle ni bil uspešen.

Drugačen izziv predstavljajo njihove partnerke, ki pogosto ostajajo doma, ne poznajo slovenskega jezika in se težje vključujejo v družbo.

Varuhinja meni, da bi bilo treba na tem področju storiti več. Prvi korak mora biti učenje slovenskega jezika, slediti pa morajo še drugi programi vključevanja v družbo, spoznavanja lokalnega okolja in kulture ter vključevanja na trg dela.

»Jezik je temelj za uspešno vključevanje. Brez tega je zelo težko graditi nadaljnje korake integracije,« je poudarila.

Rakovec: Kranj ostaja odprta in vključujoča skupnost

Župan Matjaž Rakovec je ob obisku predstavil tudi aktualne projekte Mestne občine Kranj. Med njimi so gradnja novega doma za starejše, priprave na gradnjo novega zdravstvenega doma, nova stanovanja za starejše v Kranjski Iskrici ter širitev vrtčevskih in šolskih zmogljivosti.

Posebej je izpostavil problematiko vključevanja otrok priseljencev v šole in poudaril, da občina že pripravlja rešitve za enakomernejšo porazdelitev učencev med posamezne osnovne šole.

Ob tem je opozoril tudi na pomanjkanje kadra v javnih službah, od socialnega varstva do zdravstva in policije, ter na porast nasilja nad zaposlenimi v teh sistemih.

»Kranj ostaja odprta družba, ki sprejema različne ljudi in kulture. Hkrati pa se zavedamo, da je treba na področju integracije in preprečevanja nasilja delati sistematično in dolgoročno,« je dejal Rakovec.

Obisk varuhinje je po njegovih besedah potrdil, da je Kranj na številnih področjih na dobri poti, obenem pa opozoril na izzive, ki bodo zahtevali sodelovanje države, lokalne skupnosti in vseh pristojnih institucij.