Jesenski prehod na standardni čas letos prihaja nekoliko prej kot v zadnjih letih.
Jesenski prehod na standardni čas letos prihaja nekoliko prej kot v zadnjih letih. Kazalce bomo premaknili v noči na nedeljo, 25. oktobra 2026, kar je najzgodnejši možni datum za ta premik.
Poletje se počasi izteka, z njim pa se bliža tudi vsakoletni prehod na zimski, pravilneje standardni čas. V noči s sobote na nedeljo bomo ob 3. uri kazalce premaknili za eno uro nazaj, na 2. uro. Tisto noč bomo tako teoretično pridobili dodatno uro spanja, dnevi pa bodo po uri nenadoma postali občutno krajši, saj bo sonce vzhajalo in zahajalo približno uro prej.
Tako zgodaj se ura ni premaknila že 11 let
Razlog za zgodnji datum ni sprememba pravil. Evropska zakonodaja določa, da se poletni čas v državah članicah začne zadnjo nedeljo marca in konča zadnjo nedeljo oktobra. Ker je 25. oktober letos nedelja, gre hkrati za najzgodnejši datum, na katerega lahko pade jesenski prehod.
Nazadnje se je to zgodilo 25. oktobra 2015, torej pred 11 leti. Tudi takrat so se v Sloveniji kazalci ob 3. uri premaknili nazaj na 2. uro.
Za primerjavo, uro so leta 2023 prestavili 29. oktobra, leta 2024 27. oktobra, lani pa 26. oktobra. Po trenutnem evropskem razporedu bo leta 2027 jesenski premik precej pozneje, in sicer 31. oktobra.
Kaj se pravzaprav zgodi
Slovenija je poleti v srednjeevropskem poletnem času, torej UTC+2, po jesenskem premiku pa preide na srednjeevropski standardni čas oziroma UTC+1. V praksi je pravilo preprosto, jeseni uro premaknemo nazaj.
Tako bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 3. uri znova 2. ura. Jutra bodo zato nekaj časa svetlejša, tema pa bo popoldne nastopila prej.
Večina pametnih telefonov, računalnikov in drugih naprav, povezanih z omrežjem, bo spremembo opravila samodejno. Ročno pa bo treba še vedno preveriti nekatere stenske in ročne ure, ure v starejših avtomobilih ter gospodinjskih napravah.
Premikanje ure bi morali že ukiniti, a se to še ni zgodilo
Razprava o koncu premikanja ure v Evropski uniji traja že več let. Evropska komisija je leta 2018 predlagala ukinitev dvakratnega letnega prestavljanja kazalcev, potem ko se je v javnem posvetovanju kar 84 odstotkov sodelujočih izreklo za ukinitev. Evropski parlament je predlog podprl marca 2019.
Toda dogovor med državami članicami še vedno ni bil dosežen. Svet Evropske unije je avgusta letos sporočil, da končna odločitev še ni sprejeta in tudi časovnica zanjo ni določena, zato sedanji sistem ostaja v veljavi. Evropska komisija je medtem začela dodatno analizo različnih možnosti, ki naj bi bila zaključena do konca letošnjega leta.
To pomeni, da bo, če vmes ne pride do novega političnega dogovora, premikanje ure ostalo del vsakdana tudi v prihodnjih letih.
Premik vpliva tudi na naš notranji ritem
Čeprav jesenski premik marsikdo pozdravlja zaradi »dodatne ure spanja«, strokovnjaki že dlje časa opozarjajo, da spreminjanje časa posega v človekov cirkadiani oziroma notranji biološki ritem. Velika raziskava, v kateri so analizirali podatke več kot 60.000 ljudi iz 27 držav, je pokazala, da se po spomladanskem premiku povprečno trajanje spanja zmanjša, medtem ko je ob jesenskem prehodu nekoliko daljše.
Po premiku nazaj so udeleženci v povprečju spali približno deset minut dlje kot primerjalno nedeljo pred spremembo. Tudi druge raziskave kažejo, da se človeška biološka ura lažje usklajuje z naravnim ciklom svetlobe pri standardnem času.
Del strokovne javnosti zato v razpravi o morebitni ukinitvi premikanja ure zagovarja prav stalni standardni čas, saj naj bi bil z vidika spanja in cirkadianega ritma ugodnejši. Za zdaj pa spremembe še ni, v nedeljo, 25. oktobra 2026, bomo tako ob 3. uri kazalce premaknili nazaj na 2. uro, najzgodneje v zadnjih 11 letih.
