Vročina, pomanjkanje padavin in ponekod tudi neurja so zaznamovali letošnjo kmetijsko sezono. Medtem ko nekateri gorenjski kmetje poročajo o velikem izpadu pridelka in krme, so jo najbolje odnesli tisti z namakalnimi sistemi.
Leto 2026 gorenjskim kmetom ni prizanašalo. Dolgotrajno pomanjkanje padavin in visoke temperature so najbolj prizadele travinje, koruzo, krompir in drugo zelenjavo. Kako velika je škoda, pa je močno odvisno od posamezne lokacije, kakovosti zemlje in predvsem možnosti namakanja.
Da letošnja suša ni bila zgolj lokalna težava, potrjujejo podatki kmetijskega ministrstva. Po prvih ocenah Javne službe kmetijskega svetovanja je prizadela celotno Slovenijo. Največ škode je bilo na travinju in krmnih rastlinah, koruzi, krompirju, zelenjadnicah in drugih poljščinah.
Agencija za okolje je ob tem opozarjal na dolgotrajen primanjkljaj padavin, pomanjkanje vlage v tleh in neugodno vodno bilanco.
Na peščenih tleh pridelek tudi 40 odstotkov slabši
»V bistvu je bila težka sezona. Vročina in suša sta naredili veliko škode,« razmere opisuje Aleš Jerala iz Podbrezij.
Razlike opaža predvsem glede na vrsto tal. Na zemljiščih s peščeno podlago je stanje bistveno slabše kot tam, kjer je zemlja kakovostnejša in bolje zadržuje vlago.
Po njegovi oceni je pridelek na slabših zemljiščih okoli 40 odstotkov manjši, težava pa ni samo količina. Slabša bo tudi kakovost, več bo odpada in nekakovostnega pridelka.
Jerala pričakuje, da bo prizadetim kmetom na pomoč priskočila država, predvsem pa upa, da bodo postopki in izplačila pomoči hitrejši kot v preteklosti.
Z namakanjem povsem drugačna zgodba
Kako pomembno postaja namakanje, kaže povsem drugačna izkušnja kmetije EkoKor iz Predoselj.
»Imamo namakalni sistem, tako da je bila za nas sezona letos odlična. Nismo imeli nobenih težav, ocenjujemo jo z oceno deset,« pravijo.
Razlika med kmetijami z možnostjo namakanja in tistimi, ki so bile povsem odvisne od padavin, je bila tako letos lahko izjemna.
Zelenjava slaba, sadja pa nadpovprečno veliko
Podobne posledice suše opaža Franc Gogala iz Zapuž. Pomanjkanje vode se je po njegovih besedah pojavilo že zgodaj v sezoni in najbolj prizadelo zelenjavo.
»Zelenjava se je posušila na njivi, predvsem krompir. Tudi čebula je bila slaba tam, kjer je peščena zemlja, doma na vrtu, kjer je dobra zemlja in kjer smo občasno tudi nekoliko bolj zalivali, pa je uspela,« pojasnjuje.
Povsem drugačna je bila sezona pri sadju. Tega je bilo po njegovi oceni nadpovprečno veliko. Dobro so obrodili grozdje, kakiji, hruške in jabolka, čeprav je nekaj škode povzročil veter.
Pri travinju polovico manj pridelka
Še večje težave imajo živinorejske kmetije, saj slabša rast travinja in koruze pomeni manj doma pridelane krme.
Marko Kern iz Velesove, ki se ukvarja z mlečno proizvodnjo ter prideluje travo, žita in koruzo, ocenjuje, da je pri travinju izpad približno 50-odstoten, pri koruzi pa ponekod celo večji. Na težjih in boljših tleh je pridelek približno 40 odstotkov manjši.
Na kmetiji imajo nekaj zalog krme, zato neposrednega pomanjkanja ne pričakujejo. Bodo pa morali precej več dokupovati.
Kern ocenjuje, da bodo morali za škrobno krmo nameniti približno od 1,5- do dvakrat toliko denarja kot običajno. To je še posebej problematično v času, ko cene mleka in nekaterih drugih kmetijskih proizvodov na trgu padajo.
Poleg suše še neurja
Suša pa letos ni bila edina vremenska težava. Med 9. in 11. junijem so Slovenijo zajela močna neurja z dežjem, vetrom, točo in ponekod poplavami. Med prizadetimi območji sta bila tudi Kranj in Cerklje na Gorenjskem.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je pozneje potrdila, da so neurja z močnim vetrom in točo prizadela tudi območje Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. Škoda je nastajala na sadnem drevju, poljščinah, vrtninah, koruzi, žitih in jagodičevju.
Država je zato začela postopke ocenjevanja škode. Občinske komisije so po poletnih neurjih zbirale prijave prizadetih kmetijskih gospodarstev, na podlagi katerih bo mogoče odločati o morebitni pomoči.
Namakanje postaja vse pomembnejše
Letošnja sezona tako na razmeroma majhnem območju Gorenjske kaže dve povsem različni sliki. Kmetije brez namakanja na lažjih in peščenih tleh beležijo večdesetodstotne izgube, medtem ko lahko kmetije z namakalnimi sistemi sezono končujejo z zelo dobrimi rezultati.
Agencija Republike Slovenije za okolje ob tem opozarja, da se pogostost kmetijskih suš v Sloveniji v zadnjih desetletjih povečuje. Posebno nevarnost predstavljajo tako imenovane hitre oziroma rapidne suše, ki se razvijejo ob poletnih vročinskih valovih.
Za gorenjske kmete zato vprašanje dostopa do vode in namakalnih sistemov vse bolj postaja vprašanje, od katerega je lahko odvisna uspešnost celotne sezone.
