Branko Gregorčič opozarja, da se vročinski val postopno krepi in bo Slovenijo spremljal vse do začetka julija, z najhujšimi razmerami na Primorskem.
Slovenijo je zajel prvi letošnji vročinski val, ki bo po napovedih meteorologov vztrajal najmanj dva tedna. Najbolj obremenjujoče razmere pričakujejo na Primorskem, kjer se bodo temperature povzpele tudi nad 35 stopinj Celzija.
Na današnji novinarski konferenci Agencije Republike Slovenije za okolje so meteorologi, klimatologi in zdravstveni strokovnjaki predstavili vremensko napoved, trende vročinskih valov v Sloveniji ter priporočila za zaščito zdravja v času visokih temperatur.
Vročina bo vztrajala vse do začetka julija
Meteorolog Branko Gregorčič je pojasnil, da vročina ne bo nastopila nenadoma, temveč se bo v prihodnjih dneh postopno stopnjevala.
»Takšna vročina s popoldanskimi temperaturami nekje med 30 in 35 stopinj v osrednji Sloveniji bo vztrajala vse do začetka meseca julija,« je dejal.
Po njegovih besedah bodo temperature najbolj izstopale na Primorskem, predvsem v Goriški, Vipavski dolini in Slovenski Istri, kjer bodo od nedelje dalje dosegale ali celo presegale 35 stopinj Celzija.
Poleg visokih dnevnih temperatur bodo vse bolj obremenjujoče tudi noči.
Že v prihodnjih dneh bodo jutranje temperature dosegle raven, značilno za tako imenovane tropske noči, ko se ozračje ponoči ne ohladi dovolj za učinkovito regeneracijo telesa.
Na Arsu so že začeli izdajati vremenska opozorila. Sprva bodo veljala rumena opozorila, ob nadaljnjem stopnjevanju vročine pa pričakujejo tudi višje stopnje opozarjanja.
Vročinski valovi so vse pogostejši in daljši
Klimatologinja Katja Kozjek Mihelec je opozorila, da vročinski valovi v Sloveniji postajajo vse pogostejši, daljši in intenzivnejši.
Po uradni definiciji Agencije Republike Slovenije za okolje vročinski val pomeni najmanj tri zaporedne dni s povprečno dnevno temperaturo nad določenim pragom, ki se razlikuje glede na podnebno območje.
Po njenih besedah podatki kažejo, da se prvi vročinski valovi pojavljajo vse prej v letu, hkrati pa se podaljšuje tudi njihovo trajanje.
»V zadnjih desetletjih pri nas se število in dolžina najdaljšega vročinskega vala podaljšujeta, prav tako se prvi vročinski val v letu zgodi prej, kot se je to dogajalo včasih,« je pojasnila.
Spomnila je tudi na nekatere najizrazitejše vročinske epizode v Sloveniji. Med njimi izstopa leto 2013, ko so na številnih merilnih mestih padli temperaturni rekordi, ter leto 2022, ko je Primorsko prizadel izjemno dolg vročinski val, povezan tudi z obsežnimi požari na Krasu.
Lanski junij je bil zgodovinski
Posebej je izpostavila junij 2024, ki ga je označila za enega najbolj izrednih poletnih mesecev v zgodovini slovenskih meritev.
Bil je rekordno topel, rekordno suh in rekordno osončen.
Takrat je bil dosežen tudi nov slovenski junijski temperaturni rekord, ko so v Dobličah pri Črnomlju izmerili 38,4 stopinje Celzija.
Po ocenah Agencije Republike Slovenije za okolje se bo segrevanje ozračja nadaljevalo tudi v prihodnjih desetletjih.
»Do konca stoletja lahko pričakujemo dodatni dvig temperatur za dve do tri stopinje Celzija,« je opozorila klimatologinja.
To pomeni več vročih dni, več tropskih noči in vse pogostejše vročinske valove. Po nekaterih scenarijih bi lahko bili vročinski valovi, kakršnega je Slovenija doživela leta 2013, v prihodnosti nekaj povsem običajnega.
Najbolj ogroženi so starejši, otroci in kronični bolniki
Predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zdravnica Simona Perčič, je opozorila na zdravstvena tveganja, ki jih prinašajo visoke temperature.
Med najbolj ogroženimi skupinami so starejši, otroci, kronični bolniki, osebe z duševnimi motnjami ter delavci, ki delo opravljajo na prostem.
»Starejši so najbolj ranljiva populacija, ker fiziološke funkcije telesa upadajo in so mehanizmi prilagoditve na vročino slabši,« je pojasnila.
Med najpogostejšimi težavami zaradi vročine je navedla dehidracijo, vročinsko izčrpanost in vročinsko kap, ki lahko predstavlja resno zdravstveno stanje.
Kako se zaščititi pred vročino?
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prebivalcem svetujejo, naj se v najbolj vročem delu dneva umaknejo v senco ali ohlajene prostore, omejijo telesno aktivnost ter poskrbijo za zadosten vnos tekočine.
Odrasla oseba naj bi dnevno popila približno dva litra tekočine, pri višjih temperaturah in večji telesni aktivnosti pa tudi več.
Posebno pozornost je treba nameniti starejšim osebam, ki pogosto ne občutijo žeje dovolj izrazito in zato hitreje dehidrirajo.
Strokovnjaki svetujejo tudi zaščito pred soncem med 10. in 17. uro, uporabo lahkih in svetlih oblačil, pokrival ter zaščitnih krem z zaščitnim faktorjem najmanj 30.
Ob napovedanem dolgotrajnem vročinskem valu prebivalcem priporočajo redno spremljanje vremenskih opozoril Agencije Republike Slovenije za okolje in pravočasno prilagajanje dnevnih aktivnosti razmeram na prostem.
