Centralna čistilna naprava Domžale–Kamnik, na katero je priključena tudi občina Cerklje na Gorenjskem, je lani prečistila več kot osem milijonov kubičnih metrov odpadne vode. Ob tem je dosegla kar 120-odstotno energetsko samooskrbo.
Centralna čistilna naprava Domžale–Kamnik je v letu 2025 zagotavljala čiščenje komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih voda za šest občin – Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komendo in Cerklje na Gorenjskem.
Na kanalizacijski sistem, ki se steka na čistilno napravo, je priključenih približno 82.400 prebivalcev oziroma 88 odstotkov prebivalstva na njenem območju. V lanskem letu so na napravi prečistili 8,26 milijona kubičnih metrov odpadne vode.
Več energije proizvedejo, kot je porabijo
Posebej izstopa podatek o energetski samooskrbi. Čistilna naprava je lani proizvedla 3,53 milijona kilovatnih ur električne energije in dosegla 120-odstotno energetsko samooskrbo.
To pomeni, da je sama proizvedla dovolj električne energije za celotno obratovanje, presežek pa oddala v elektroenergetsko omrežje. Električno in toplotno energijo pridobivajo predvsem iz bioplina, ki nastaja pri obdelavi blata, del električne energije pa proizvedejo tudi s pomočjo sonca.
Težave povzročale tudi strupene snovi
Takšnih rezultatov niso dosegli brez težav. Med največjimi izzivi v letu 2025 so bili večkratni vtoki strupenih snovi v kanalizacijski sistem ter velik delež padavinske in infiltrirane vode. Slednja je predstavljala skoraj polovico vse vode, ki je pritekla na napravo.
Kljub temu je bila učinkovitost čiščenja visoka. Pri biokemijski porabi kisika je dosegla 98,6 odstotka, pri odstranjevanju neraztopljenih snovi 98,2 odstotka, pri skupnem fosforju 89 odstotkov in pri skupnem dušiku 81,9 odstotka.
Pri meritvah sta bili sicer zabeleženi dve posamezni prekoračitvi mejne vrednosti za skupni fosfor, povezani z vtokom strupene odpadne vode, vendar zaradi tega ni prišlo do čezmerne obremenitve okolja.
Na leto nastane skoraj pet tisoč ton blata
Pomembna naložba je tudi gradnja objekta za sušenje blata. Samo v letu 2025 je na čistilni napravi nastalo približno 4.820 ton odpadnega blata, ki so ga odpeljali na sežig v Avstrijo.
Nova sušilnica naj bi količino blata za nadaljnjo obdelavo zmanjšala, s tem pa tudi stroške ter odvisnost od obdelave v tujini.
Na čistilni napravi se medtem že pripravljajo na strožje zahteve nove evropske direktive. Med drugim preizkušajo tehnologije za odstranjevanje mikroonesnaževal, širijo monitoring ter sodelujejo pri raziskavah z Institutom Jožef Stefan in Nacionalnim inštitutom za biologijo.
