Kar 36 pohodnikov, med njimi tudi majhne otroke v vozičkih, so morali reševati na Tirolskem. Štirinajst ljudi so z gore odpeljali s helikopterjema, preostale pa pospremili reševalci.
Nedeljski družinski izlet v okolici znanega avstrijskega turističnega središča Sölden se je za tri velike družine končal z obsežno gorsko reševalno akcijo. Kar 36 ljudi se je 9. avgusta znašlo na težko dostopnem terenu, pri reševanju pa sta sodelovala tudi dva helikopterja.
Skupino so sestavljali turisti iz ZDA, Velike Britanije, Belgije in Avstrije. Med njimi so bili odrasli, mladostniki in majhni otroci, nekatere so po gori prevažali kar v otroških vozičkih.
Spontano na pot in skoraj brez opreme
Po podatkih avstrijske policije so se tri prijateljske družine spontano odločile za pohod z območja gorske postaje Wildspitzbahn. Na pot naj bi se odpravili praktično brez ustrezne pohodniške opreme.
Težave so se začele na območju Sonnberga. Na približno 2325 metrih nadmorske višine je skupina zapustila označeno pot in skušala nadaljevati po suhi strugi. Teren je postajal vse bolj strm in zahteven, nadaljevanje z majhnimi otroki in vozički pa ni bilo več mogoče.
Razmere so postale tako resne, da sta dva člana skupine poklicala pomoč.
Štirinajst ljudi v dolino s helikopterjema
Aktivirani so bili gorski reševalci iz Söldna, v akciji pa sta sodelovala tudi dva helikopterja. Skupno so po zraku z območja prepeljali 14 ljudi, preostalih 22 pa so gorski reševalci peš pospremili na varno.
Kljub zahtevnosti akcije se je dogodek končal brez poškodb.
Koliko lahko stane takšno reševanje?
Končni račun za nedeljsko akcijo v Söldnu za zdaj ni javno objavljen, zagotovo pa takšna pomoč ni poceni. Avstrijski ÖAMTC navaja, da povprečna helikopterska intervencija stane okoli 4000 evrov. Podatki avstrijskih zavarovalnic kažejo, da lahko že približno 40 minut uporabe reševalnega helikopterja pomeni okoli 5000 evrov stroškov.
Pri zahtevnejših akcijah z daljšim letenjem, uporabo vitla in več helikopterji je lahko znesek bistveno višji. Poleg helikopterskega prevoza lahko nastanejo tudi stroški samega gorskega reševanja.
V Avstriji je zato za obiskovalce gora pomembno ustrezno zavarovanje. Ob športnih in prostočasnih nesrečah v alpskem svetu stroškov helikopterskega reševanja zdravstveno zavarovanje ne krije avtomatično. Strošek lahko krije zasebno nezgodno oziroma potovalno zavarovanje, v nasprotnem primeru pa lahko račun pristane pri reševani osebi.
Prav zato imajo številni Avstrijci kritje stroškov gorskega reševanja vključeno v različna članstva in zavarovanja.
V Sloveniji je drugače
Primer znova odpira vprašanje, ki se pogosto pojavlja tudi ob reševalnih akcijah v slovenskih gorah – ali bi morali posamezniki zaradi očitne nepripravljenosti oziroma malomarnosti sami kriti stroške reševanja.
Pri nas gorsko reševanje deluje kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč, gorski reševalci pa operativne naloge opravljajo prostovoljno. Rešena oseba zato po običajni intervenciji praviloma ne prejme računa za gorsko oziroma helikoptersko reševanje.
Zanimivo pa je, da so v Sloveniji v preteklosti že poskušali izterjati stroške nekaterih intervencij. Po javno dostopnih podatkih je bilo med letoma 2006 in 2011 izdanih 12 zahtevkov za povračilo stroškov. Po izgubljenem sodnem postopku leta 2011 pa se takšna praksa ni nadaljevala.
Tudi država je že razmišljala o spremembi sistema. Leta 2020 je ministrstvo za obrambo predstavilo predlog, po katerem bi del stroškov reševanja prenesli na osebe brez ustreznega zavarovanja, vendar takšen sistem ni zaživel.
Tako lahko danes podobna nepremišljena odločitev pohodnika na dveh straneh Karavank prinese precej drugačen finančni epilog. V Sloveniji bo reševalna akcija praviloma ostala strošek sistema zaščite in reševanja, v Avstriji pa lahko neustrezno zavarovanega pohodnika po vrnitvi v dolino pričaka račun v višini več tisoč evrov.
