Delo z ljudmi, ki se znajdejo v primežu zasvojenosti, se ne konča za vrati centra. Preverili smo, kako pomoč poteka v Kranju in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo.
V Kranju na Sejmišču 4 deluje center za odvisnosti, kjer izvajajo dva programa – Program za pomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo zasvojenih Labirint ter Stanovanjsko skupino Katapult.
Namenjena sta ljudem, ki imajo težave z zasvojenostjo s psihoaktivnimi snovmi, pa tudi posameznikom z drugimi, nekemičnimi oblikami zasvojenosti.
Pomoč je odvisna od posameznika
Pot iz zasvojenosti je lahko dolga, potrebe posameznikov pa zelo različne. Zato v centru zagotavljajo več oblik obravnave. Prvi korak je lahko že svetovanje in psihosocialna pomoč, na voljo pa so tudi sprejemna in dnevna obravnava ter bivanje v stanovanjski skupnosti.
V programe se vključujejo ljudje, ki želijo spremeniti način življenja in se aktivneje vključiti v socialno ter delovno okolje. Pri tem pridobivajo delovne in praktične navade, nekateri pa se pripravljajo na vstop v visokopražne programe, kot so komune oziroma terapevtske skupnosti.
Pomemben del zgodbe so tudi ljudje okoli njih. Pomoč je zato namenjena tudi partnerjem, svojcem in drugim bližnjim osebam uporabnikov. Prednost pri obravnavi imajo občani s stalnim prebivališčem v Mestni občini Kranj.
Pomoč iščejo tudi zunaj centra
Stik z uporabniki ne poteka samo na Sejmišču. Sodelavci Programa Labirint opravljajo tudi redno terensko delo na lokacijah, kjer se zadržujejo uporabniki drog.
Kot nam je pojasnila Karin Kokalj, obiskujejo Bleiweisov park pri glavni avtobusni postaji, območje za Mercatorjem na Savskem otoku, območje za Mercatorjem pri glavni avtobusni postaji in Prešernov gaj.
Prav terensko delo omogoča stik tudi s posamezniki, ki se sicer morda ne bi sami obrnili po pomoč oziroma še niso pripravljeni na vključitev v bolj strukturirano obliko obravnave.
Pomembno je tudi zmanjševanje tveganj
Delo z uporabniki drog ne pomeni zgolj prizadevanj za prenehanje uporabe. Pomemben del predstavlja tudi zmanjševanje škode in tveganj, povezanih z uporabo drog.
V sprejemnem centru so tako pred kratkim namestili namenski zbiralnik za uporabljeni pribor. »Uporabnike redno seznanjamo z nevarnostmi neustrezno odvrženih igel in jih spodbujamo k njihovemu varnemu odstranjevanju,« pojasnjuje Kokalj.
V Kranju je vsak torek, med 11. in 13. uro, na parkirišču nasproti zdravstvenega doma prisotna tudi mobilna enota društva Stigma. Uporabniki lahko tam varno oddajo uporabljeni pribor in prevzamejo sterilnega.
Po besedah Kokalj so takšni programi pomemben del zmanjševanja škode, saj omogočajo manj tvegano uporabo drog, hkrati pa zmanjšujejo možnost, da bi uporabljeni pribor končal na javnih površinah.
Odvrženih igel trenutno ne opažajo
Vprašanje odvrženega pribora je le eden od izzivov, povezanih z uporabo drog v javnem prostoru. Kokalj pravi, da v Programu Labirint trenutno ne zaznavajo povečane problematike.
»Med rednim terenskim delom na lokacijah, kjer se zadržujejo uporabniki drog – v Bleiweisovem parku pri glavni avtobusni postaji, za Mercatorjem na Savskem otoku, za Mercatorjem pri glavni avtobusni postaji in v Prešernovem gaju – doslej nismo opazili odvrženih igel,« pojasnjuje.
Če občani iglo vendarle najdejo, se je ne smejo dotikati. O natančni lokaciji naj obvestijo policijo, komunalno podjetje ali redarstvo, ki lahko poskrbi za varno odstranitev.
Kot poudarjajo v centru, sta javna uporaba drog in odvrženi injekcijski pribor kompleksna družbena in javnozdravstvena izziva. Njuno dolgoročno obvladovanje zato zahteva sodelovanje socialnih in zdravstvenih služb, policije, nevladnih organizacij ter lokalne skupnosti.
