Najnovejši podatki o prekomerni prehranjenosti odraslih kažejo precejšnje razlike med slovenskimi občinami. Posebej izstopajo Jesenice, kjer ima indeks telesne mase nad mejo normalne prehranjenosti približno dve tretjini odraslih.
Najnovejši podatki o prekomerni prehranjenosti odraslih izhajajo iz raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog CINDI 2024.
Na ravni Slovenije je prekomerno prehranjenih ali debelih 59,8 odstotka odraslih, starih od 25 do 74 let. Delež se je v primerjavi s prejšnjo raziskavo povečal.
Na Jesenicah skoraj 67 odstotkov
Med občinami z visokim deležem posebej izstopajo Jesenice. Delež prekomerno prehranjenih ali debelih odraslih tam dosega 66,76 odstotka.
To pomeni, da ima indeks telesne mase 25 ali več približno dve tretjini odraslih med 25. in 74. letom starosti.
Jesenice so tako precej nad slovenskim povprečjem, med desetimi največjimi slovenskimi mesti pa imajo celo najvišji delež. Za primerjavo: v Ljubljani in Mariboru znaša 49,38 odstotka.
Prekomerna prehranjenost ni samo debelost
Pri podatkih je pomembno, da prekomerna prehranjenost ne pomeni zgolj debelosti.
V kazalnik so zajeti odrasli z indeksom telesne mase oziroma ITM 25 ali več. Pri vrednosti med 25 in 29,9 govorimo o čezmerni prehranjenosti, pri vrednosti 30 ali več pa o debelosti.
Podatki temeljijo na raziskavi
Pri primerjavah med občinami je potrebna previdnost. Podatki ne pomenijo, da so stehtali in izmerili vse prebivalce posamezne občine.
Telesna višina in masa sta samoporočani, vrednosti za posamezne občine pa so izračunane s statističnim modelom, ki upošteva podatke raziskave in demografske značilnosti občin.
Jesenice izstopale že v preteklosti
Težava na Jesenicah ni nova. Že pretekle analize so opozarjale na večjo razširjenost prekomerne prehranjenosti med odraslimi.
Podobno so Jesenice izstopale pri otrocih in mladostnikih. Analiza razlik med gorenjskimi občinami je pokazala, da je bil najvišji delež prekomerne prehranjenosti prav na Jesenicah, visoko pa sta bili tudi Kranjska Gora in Naklo.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da na razlike vplivajo tudi gibalna učinkovitost, izobrazba in drugi socialno-ekonomski dejavniki.
