Stanje se redno spreminja, nekatere se odpirajo v prihodnjih dneh.
Slovenija velja za eno najbolj planinsko razvitih držav v Evropi. Mreža planinskih koč, domov, zavetišč in bivakov omogoča varnejše in udobnejše obiskovanje gora, vendar del te infrastrukture trenutno ne obratuje.
Po podatkih Planinske zveze Slovenije je na območju Gorenjske in severnega Primorja trenutno zaprtih oziroma nedelujočih več planinskih koč in zavetišč. Razlogi so različni – od posledic vremenskih ujm in požarov do obnove objektov, tehničnih težav ali pomanjkanja oskrbnikov.
Med trenutno zaprtimi oziroma nedelujočimi postojankami so:
- Planinski dom pod Ježo,
- Dom Petra Skalarja na Kaninu,
- Koča na Mangartskem sedlu,
- Zavetišče pod Špičkom,
- Pogačnikov dom na Kriških podih,
- Dom Valentina Staniča pod Triglavom,
- Dom Planika pod Triglavom,
- Koča na Doliču,
- Zasavska koča na Prehodavcih,
- Planinska koča Merjasec na Voglu,
- Orožnova koča na Planini za Liscem pod Črno prstjo,
- Zavetišče v Gozdu,
- Kranjska koča na Ledinah,
- Zavetišče na Ledinah,
- Zavetišče na Korošici,
- Koča na Travniku,
- Andrejev dom na Slemenu,
- Aljažev dom v Vratih,
- Poštarski dom na Vršiču.
Gre za pomembne planinske postojanke v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah, zato morajo planinci pri načrtovanju tur letos nameniti še več pozornosti preverjanju odprtosti koč in možnosti oskrbe na poti. Nekatere koče, kot je Orožnova koča se sicer odpirajo v prihodnjih dneh.
Več kot 170 planinskih postojank v slovenskih Alpah
Slovenske Alpe – Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe – premorejo eno najgostejših mrež planinskih postojank v Evropi.
Po podatkih Planinske zveze Slovenije je v Sloveniji registriranih več kot 170 planinskih koč, domov, zavetišč in bivakov, velik delež pa jih leži prav v alpskem svetu.
Pomemben del planinske infrastrukture predstavljajo tudi bivaki. Ti so namenjeni predvsem zasilnemu zavetju v primeru slabega vremena, nesreč ali drugih nepredvidenih okoliščin. V Sloveniji je postavljenih približno 30 bivakov, večinoma v visokogorju Julijskih Alp ter Kamniško-Savinjskih Alp.
Za prenočevanje je pogosto potrebna rezervacija
V zadnjih letih se je zaradi povečanega obiska slovenskih gora uveljavil tudi sistem spletnih rezervacij planinskih koč. Pri številnih najbolj obiskanih kočah v Julijskih Alpah in Kamniško-Savinjskih Alpah je priporočljivo oziroma potrebno predhodno rezervirati ležišče.
Rezervacije se praviloma nanašajo na prenočevanje in ne na prehranjevanje. Za dnevni obisk koče, kosilo ali pijačo rezervacija običajno ni potrebna, razen če posamezna planinska postojanka določi drugače zaradi posebnih okoliščin ali organizacije dela.
Planinska zveza Slovenije planincem svetuje, da pred vsako turo preverijo odprtost koč, morebitne omejitve, možnosti rezervacij ter stanje planinskih poti.
Pred odhodom v gore preverite aktualne informacije
Ker se lahko status posamezne koče spremeni praktično čez noč, je priporočljivo, da obiskovalci gora pred odhodom vedno preverijo najnovejše podatke na uradni spletni strani Planinske zveze Slovenije. Tam so objavljeni podatki o odprtosti koč, obratovalnem času, rezervacijah, oskrbi in stanju planinskih poti.
Dobra priprava ostaja eden ključnih dejavnikov varnega obiskovanja slovenskih gora. Zaprtje posamezne koče lahko namreč pomeni večurno razliko do najbližje možnosti oskrbe ali prenočevanja, kar je v visokogorju še posebej pomembno.
