Koča je bila v zadnjih letih pogosto zaprta, predvsem zaradi vremenskih nevšečnosti in ujm, ki so večkrat poškodovale cesto.
Kovinarska koča je bila med planinci dolgo sinonim za enega najlažjih pristopov proti Triglavu, vendar je njeno delovanje v zadnjih letih večkrat prekinila ujma.
Po neurjih in poplavah, ki so prizadeli Gorenjsko in Julijske Alpe, je bila cesta v dolino Krme poškodovana, območje pa so prizadeli tudi vetrolomi in podrta drevesa.
Zaradi oteženega dostopa je bila koča dalj časa zaprta za obiskovalce.
Ponovno odprtje tako predstavlja pomembno novico za planince, pohodnike in obiskovalce Triglavskega narodnega parka, saj je dolina Krma eno najbolj obiskanih izhodišč za visokogorske ture v Sloveniji.
Majhna koča z velikim pomenom
Čeprav Kovinarska koča po velikosti ne sodi med največje planinske postojanke, ima v slovenskem planinstvu posebno mesto. V dveh gostinskih prostorih sprejme približno 30 gostov, dodatnih 60 sedežev pa je na voljo pred kočo. Za prenočevanje ima osem postelj v sobah in 13 skupnih ležišč. Upravljavec koče je Planinsko društvo Javornik – Koroška Bela.
Podatkov o natančnem letnem številu obiskovalcev ni javno objavljenih, vendar planinski viri dolino Krma uvrščajo med najbolj priljubljena izhodišča za vzpon na Triglav, zato koča predstavlja pomembno postojanko za številne domače in tuje obiskovalce Julijskih Alp.
Izhodišče za Triglav, Rjavino in številne druge vrhove
Glavna prednost Kovinarske koče je njena lega. Od tod vodi ena najbolj priljubljenih smeri proti Triglavu, bodisi prek Planike bodisi prek Kredarice.
Iz doline Krme se planinci odpravljajo tudi proti Triglavskemu domu na Kredarici, Domu Planika pod Triglavom in Domu Valentina Staniča.
Koča je hkrati izhodišče za številne druge vrhove in planine v vzhodnem delu Julijskih Alp.
Med najbolj obiskanimi so Debela peč, Lipanski vrh, Mrežce, Rjavina, Visoka Vrbanova špica, Begunjski vrh in Vodnikov dom na Velem polju. Izkušenejši gorniki se od tod podajajo tudi proti Vernarju, Rži in drugim visokogorskim ciljem v okolici Triglava.
Koča z bogato zgodovino
Prva planinska postojanka je na tem mestu nastala leta 1948 v preurejeni pastirski koči. Sedanja stavba je bila zgrajena leta 1959 in poimenovana po jeseniških železarjih, ki so pri gradnji opravili več tisoč prostovoljnih delovnih ur. Koča je skozi desetletja postala pomemben del planinske infrastrukture na Gorenjskem in ena od tradicionalnih vstopnih točk v najvišji del Julijskih Alp.
Ponovno odprtje zato ne pomeni zgolj vrnitve gostinske ponudbe v dolino Krme, temveč tudi obnovitev pomembne planinske postojanke na eni najbolj obiskanih gorskih vpadnic v Sloveniji.
