Na letošnji konferenci so raziskovalci predstavljali najnovejše dosežke na področjih analize umetnin, zaščite zgodovinskih predmetov, digitalizacije dediščine, naprednih materialov in uporabe umetne inteligence pri raziskovanju preteklosti.
Minuli teden je Bled postal svetovno središče dediščinske znanosti. Na Gorenjskem je namreč potekala 8. mednarodna konferenca Chemistry for Cultural Heritage (ChemCH 2026), ki velja za enega najpomembnejših strokovnih srečanj na svetu na področju raziskovanja in varovanja kulturne dediščine.
Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO in je združil okoli 200 strokovnjakov z vsega sveta. Med udeleženci so bili kemiki, fiziki, arheologi, konservatorji, restavratorji, muzejski strokovnjaki in podatkovni znanstveniki, ki pri svojem delu iščejo nove načine za ohranjanje zgodovinskih predmetov, umetnin in kulturnih spomenikov.
Kaj je dediščinska znanost?
Dediščinska znanost je razmeroma mlado, a hitro razvijajoče se področje, ki združuje naravoslovne in humanistične vede. Njegov cilj je bolje razumeti materiale, iz katerih so izdelani zgodovinski predmeti in stavbe, spremljati njihovo staranje ter razvijati učinkovite metode za njihovo zaščito.
Prav to je tudi osrednje poslanstvo konferenc ChemCH, ki jih od leta 2010 bienalno organizirajo pod okriljem Delovne skupine za kemijo za kulturno dediščino pri Evropskem kemijskem društvu.
Slovenija vse bolj prepoznavna v svetovnem vrhu
Posebno pozornost je pritegnilo dejstvo, da je bila konferenca organizirana prav v Sloveniji. Po besedah prof. dr. Matije Strliča je zanimanje za dogodek močno preseglo pričakovanja organizatorjev.
»Na konferenco je prišlo 200 delegatov, kar je povsem zapolnilo zmogljivosti dvorane. Tako velika udeležba predstavlja veliko priznanje slovenski dediščinski znanosti,« je poudaril.
Po njegovih besedah se Slovenija v zadnjih letih vse bolj uveljavlja kot ena vodilnih držav na področju dediščinske znanosti. Pomemben korak je bila ustanovitev Centra odličnosti GreenHer, ki ga podpirata Evropska komisija in slovenska vlada. Namen centra je povezovanje slovenskih raziskovalcev in razvoj novih znanstvenih pristopov za ohranjanje kulturne dediščine.
Pomembno vlogo ima tudi Evropska raziskovalna infrastruktura za dediščinsko znanost (E-RIHS), katere ustanovna članica je Slovenija.
Od vonja egipčanskih mumij do skrivnosti starih mojstrov
Konferenca je ponudila vpogled v nekatere najbolj zanimive raziskave sodobne dediščinske znanosti.
Nagrado za mlado raziskovalko je prejela dr. Barbara Huber, ki se ukvarja z analizo organskih ostankov iz arheoloških najdišč. Njena ekipa raziskuje starodavne molekule in rekonstruira vonjave iz preteklosti, med drugim tudi dišave, ki so jih uporabljali pri mumificiranju v starem Egiptu.
Rezultati teh raziskav obiskovalcem muzejev omogočajo prav posebno izkušnjo, saj lahko dobesedno zavohajo del zgodovine.
Med nagrajenci je bil tudi prof. dr. Koen Janssens, eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za neinvazivno analizo umetnin. Njegove metode raziskovalcem omogočajo, da brez poseganja v umetniška dela ugotovijo, kako so bila ustvarjena, katere materiale so uporabili umetniki in kako se slike skozi desetletja ali stoletja spreminjajo.
Na Bledu tudi strokovnjaki iz Egipta in industrije
Med govorniki je bil tudi prof. dr. Ali Abdelhalim, generalni direktor Egipčanskega muzeja v Kairu, ki je izpostavil uspešno sodelovanje med slovenskimi in egiptovskimi raziskovalci. Kot primer je navedel prav projekt raziskovanja vonja mumij, ki je prinesel prve tovrstne znanstvene rezultate v zgodovini.
Pomemben del konference so predstavljali tudi predstavniki tehnoloških podjetij. Dr. John Gilchrist iz podjetja ClydeHSI je poudaril, da slovenski raziskovalci pomembno vplivajo na razvoj sodobnih tehnologij za preučevanje kulturne dediščine.
Po njegovih besedah sodelovanje z ljubljansko univerzo in profesorjem Strličem traja že več kot petnajst let, slovenski strokovnjaki pa pomembno vplivajo na razvoj naprednih sistemov za hiperspektralno slikanje, ki jih danes uporabljajo raziskovalci in muzeji po vsem svetu.
UNESCO: Znanost je ključ za ohranjanje dediščine
Pomen povezovanja različnih znanstvenih področij je poudaril tudi generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO Gašper Hrastelj.
Po njegovih besedah sta znanost in interdisciplinarni pristop ključna za učinkovito varovanje kulturne in naravne dediščine. Cilj takšnih srečanj je povezati raziskovalce, muzeje, kulturne ustanove in širšo družbo ter zagotoviti, da znanstvena spoznanja čim prej najdejo pot v prakso.
Prav zato organizatorji ocenjujejo, da konferenca ChemCH ni bila pomembna le za stroko, temveč tudi za mednarodno prepoznavnost Slovenije, ki se vse bolj uveljavlja kot ena vodilnih evropskih držav na področju dediščinske znanosti.
