Med štirimi novimi vpisi v državni register sta tudi planinstvo in alpinizem, dejavnosti, ki sta z Gorenjsko neločljivo povezani.
Velikonočno rágljanje v Tržiču je tudi uradno postalo del slovenske nesnovne kulturne dediščine.
Ministrstvo za kulturo je v register na novo vpisalo štiri enote, kar tri pa imajo izrazito povezavo z Gorenjsko in njenim načinom življenja – poleg tržiškega rágljanja še planinstvo in alpinizem.
Tradicija, ki je preživela vse
Velikonočno rágljanje je v Tržiču prisotno najmanj od konca 19. stoletja. Od velikega četrtka do velike sobote, ko cerkveni zvonovi ne zvonijo, se po mestu namesto njih oglašajo ráglje. Rágljači z njimi med obhodi po tržiških ulicah oznanjajo Jezusovo trpljenje in smrt.
Tradicija je bila posebej množična med obema svetovnima vojnama, zanimivo pa je, da ni zamrla niti med drugo svetovno vojno. Ohranili so jo celo med epidemijo v letih 2020 in 2021, ko klasičnih obhodov ni bilo, zato so ljudje rágljali z balkonov in skozi odprta okna.
Nekoč so rágljali predvsem fantje, danes pa sodelujejo tudi dekleta in starejši. Včasih se skupaj zberejo celo tri generacije iste družine.
Planinstvo več kot rekreacija
V register je bilo vpisano tudi planinstvo, ki ima na Gorenjskem zaradi Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp še posebej pomembno mesto.
Pri vpisu ne gre zgolj za hojo v gore. Planinstvo zajema tudi planinsko vzgojo, urejanje in označevanje poti, delovanje planinskih društev in koč, prostovoljstvo ter prenašanje znanja o varnem obiskovanju gora.
Organizirano slovensko planinstvo sega v drugo polovico 19. stoletja, pomembno prelomnico pa predstavlja ustanovitev Slovenskega planinskega društva leta 1893.
Danes pod okriljem Planinske zveze Slovenije deluje več kot 300 društev z več kot 60.000 člani.
V register tudi alpinizem
Samostojen vpis je dobil alpinizem. Ta poleg plezanja zajema gibanje po zahtevnem gorskem svetu, snežne in ledne vzpone ter alpinistično smučanje.
Slovenski alpinizem ima dolgo tradicijo in izjemne mednarodne dosežke, zaradi katerih so se slovenski alpinisti uvrstili med najuspešnejše na svetu.
Danes v okviru Planinske zveze Slovenije deluje 45 alpinističnih odsekov in klubov z več kot tisoč registriranimi aktivnimi člani.
Četrti vpis so koline
Četrta novost v registru so koline. Gre za tradicionalno zimsko družinsko in skupnostno šego, povezano z zakolom prašiča ter pripravo mesa in mesnih izdelkov.
Koline so imele nekoč pomembno vlogo pri zagotavljanju hrane za zimo, danes pa predstavljajo predvsem ohranjanje kulinaričnega znanja, lokalnih navad ter družinskih in sosedskih vezi.
