Kranjčan Nenad Briški upravlja skupine na Facebooku, ki povezujejo približno 19.000 ljubiteljev fotografij Slovenije. Razkril nam je ozadje svojega dela.
Pred približno 15 leti ga je življenje pripeljalo v Kranj, danes pa s fotografijami predstavlja njegove znamenitosti in lepote Slovenije. Z Nenadom Briškim smo se pogovarjali o njegovih skupinah, najljubših krajih in načrtih za prihodnost.
Za začetek povejte nekaj o sebi. Kdo je Nenad Briški?
»Vse, kar počnem, je nastalo na ljubiteljski osnovi. Že v preteklosti sem se ukvarjal s turizmom, umetnostjo in drugimi dejavnostmi, ki se danes povezujejo v mojem delu. Rojen sem bil v Šempetru pri Gorici, del življenja pa sem preživel tudi na Vipavskem. Pred približno petnajstimi leti me je zasebno življenje pripeljalo v Kranj.«
Danes vas številni poznajo po fotografijah Kranja in drugih delov Slovenije. Kako se je vse skupaj začelo?
»Fotografija je v ospredje stopila pred približno tremi leti. Leta 2023 sem v Kranju pripravil velik, približno tri metre širok adventni venec. Takrat sem spoznal operno pevko Ano Dežman in pri meni doma sva posnela prvi skupni projekt, Sveto noč.
Drugi videospot je nastal v snegu v Čirčah. Ob teh snemanjih so nastale tudi prve fotografije, moj profil pa je postal dejavnejši. Junija 2024 sem nato ustanovil prvo skupino, ki je sprva povezovala poezijo, fotografijo in druge ustvarjalne vsebine.«
Koliko skupin danes upravljate in koliko ljudi povezujejo?
»Danes skrbimo za enajst skupin, ki imajo skupaj približno 19.000 članov. Ker je dela veliko, mi pomaga več skrbnikov in moderatorjev. Zelo dejavni so tudi člani, brez katerih te skupnosti ne bi mogle tako živeti.«
Kako izbirate kraje, ki jih obiščete in fotografirate?
»Najprej sem veliko fotografiral v Kranju, nato pa se je začela razvijati zgodba s Piranom, kjer naše objave dosegajo zelo veliko ogledov. Sledili so drugi kraji, zato je nastala tudi skupina, namenjena vsej Sloveniji.
Zdaj redno obiskujem Piran, Izolo, Portorož, Koper, Vipavsko dolino, Kras, Soško dolino, Postojnsko jamo, Novo mesto, Žužemberk, Ljubljano, Maribor, Celje, Ptuj ter številne kraje na Gorenjskem. Ves čas se odpirajo tudi nove destinacije.«
Katera skupina je namenjena prav Kranju?
»Imenuje se Kranj nekoč, danes in za boljši jutri. Sprva je bila zastavljena širše in je zajemala območje nekdanje večje kranjske občine, vendar se je izkazalo, da člane najbolj zanimajo vsebine iz samega Kranja. Zato smo jo preusmerili predvsem na mesto.«
Kaj vas v Kranju najbolj pritegne?
»Predvsem lepota Prešernovega mesta in njegova kulturna identiteta. Kranj ima pomembno mesto v slovenski kulturi, hkrati pa ponuja izjemno naravno posebnost, kanjon Kokre. Malo mest ima tako blizu središča tako izrazito naravno okolje in prav v tem vidim eno od velikih prednosti Kranja.«
Kateri kraji so vam osebno najbližji?
»Tisti, ki me poznajo, vedo, da je moj prvi dom Vipavska dolina, kjer sem preživel pomemben del življenja. Moj drugi ustvarjalni dom je Kranj, Piran pa je postal moj spontani fotografski dom, saj sem tam zelo pogosto. Zelo pri srcu mi je tudi Izola.«
Kako so Kranjčani sprejeli vaše delo? Vas prepoznajo tudi na ulici?
»Da, ljudje me prepoznajo in moje delo cenijo, kar me veseli. Bolj opazen sem postal že leta 2023, ko sem izdelal adventni venec ter objavil posnetke novoletnih luči, Prešernove hiše in Prešernovega gaja. Seveda se najde tudi kdo z drugačnim mnenjem, vendar je tudi to na neki način potrditev, da je delo opaženo. Vedno pa ostaja prostor za nove ideje in izboljšave.«
Kaj vas žene k tako pogostemu objavljanju fotografij?
»V tem preprosto uživam. Vodi me ljubezen do turizma in Slovenije. Ko nekaj časa preživiš v tujini in se nato vračaš ter potuješ po Sloveniji, še jasneje vidiš, koliko lepot imamo. Veliko novih krajev spoznavam tudi prek članov naših skupin.«
So med člani tudi ljudje iz tujine?
»Da, po naših ocenah jih je med 30 in 40 odstotkov. Tudi med moderatorji so ljudje iz Poljske, Hrvaške in Severne Makedonije. Tako smo lepo povezani tudi zunaj Slovenije, in to ne le med člani, ampak tudi pri samem vodenju skupin.«
So vaše delo prepoznale tudi občine ali turistične organizacije?
»Da. V Piranu so moje delo opazili in dogovorili smo se za sodelovanje z Obzidjem Piran. Članom lahko ob predhodni najavi omogočimo obisk, pri čemer prijave uskladim z njimi. Vesel sem tudi, da je moje delo prepoznal kranjski župan Matjaž Rakovec. Za potrebe objav so mi omogočili obisk nekaterih kranjskih znamenitosti, denimo zvonika in rovov.«
Uporabljate lahko tudi nacionalno turistično znamko I feel Slovenia. Kako poteka to sodelovanje?
»Ponosni smo, da smo pridobili dovoljenje za uporabo znamke I feel Slovenia. Vsak dan med fotografijami članov izberem eno in jo objavim z znamko. Pri tem moramo skrbno paziti, kaj izberemo in kako vsebino predstavimo.«
Kako financirate potovanja po Sloveniji?
»Velik del stroškov krijem sam. Ljudje me pogosto vprašajo, koliko s tem zaslužim, vendar gre predvsem za hobi in prostovoljno delo. Vzame veliko časa in denarja.
Ponekod mi pridejo naproti; kadar na primer fotografiram tradicionalno jed, me pogostijo, da jo lahko poskusim in predstavim. Gostinci in turistični ponudniki v tem vidijo priložnost za promocijo kraja in Slovenije.«
Se želite v prihodnje bolj posvetiti tudi fotografiranju v tujini?
»Za zdaj ostajam osredotočen na Slovenijo. Imamo sicer tudi skupino z vsebinami iz tujine, v kateri objavljajo člani, ki potujejo zunaj Slovenije. Sam pa imam doma še veliko načrtov in projektov. O nekaterih za zdaj še ne morem govoriti, saj so odvisni tudi od drugih sodelujočih.«
Je v Sloveniji še kakšna destinacija, ki si jo posebej želite obiskati?
»Želim si iti povsod. Redne destinacije obiskujem glede na letni čas in dogajanje, vedno pa odkrivam tudi nove. Pri izbiri upoštevam zanimanje članov in število ogledov. Zanimivo je denimo, da je Kranj v naših skupinah glede na velikost skupnosti pogosto deležen več pozornosti kot Bled.
Objave torej ne nastajajo več le na vaših poteh?
»Ne. Na začetku sem objavljal skoraj samo jaz, nato pa so se pridružili drugi. Danes dobivamo vsebine iz različnih delov Slovenije. V Piranu in drugih krajih sodelujemo s skrbniki večjih skupin ter z zanesljivimi člani. Če se nekje zgodi kaj zanimivega, pogosto zelo hitro dobimo fotografije. Tako nam ni treba biti vedno osebno na vsakem koncu Slovenije.
Kakšen je vaš dolgoročni cilj?
»Želim nadaljevati v smeri, v kateri smo začeli. Rezultati, ki jih lahko spremljamo skrbniki, so dobri, toda pomembnejša je dejavna in povezana skupnost. Posamezne skupine imajo različne teme: Kranj, gastronomijo, vrtove, arhitekturo, umetniško fotografijo, cvetje in celo kamne.
Imamo tudi skupino za posnetke narave in njenih zvokov, denimo šumenja vode ali morja. Vsebine tako postajajo vedno bolj raznolike in pregledno razdeljene.«
Že nekaj časa razvijate tudi zamisel Zdravljice v kanjonu Kokre. Kaj predlagate?
»Zamisel sem oblikoval v okviru občinskega zbiranja predlogov občanov, podprl pa jo je tudi župan. Ker je Kranj Prešernovo mesto, kanjon Kokre pa ena njegovih najpomembnejših znamenitosti, sem želel ti dve zgodbi povezati. Predlagal sem devet tabel, na vsaki bi bila ena kitica Zdravljice.
Razporejene bi bile ob krožni poti, tako da bi obiskovalci med sprehodom skozi kanjon prebrali in doživeli celotno pesem. V kanjonu se pripravlja ureditev tematske poti, zato menim, da bi takšna vsebina lepo dopolnila zgodbo, ki temu prostoru še manjka.«